KROFOLOGIJA V OBDOBJU RAZGALJENIH OBRAZOV

Firbcologi: Butalci

https://www.youtube.com/watch?v=AmkA_O6kRws

Čas, ko si nekateri nadenejo maske in se pretvorijo v nekaj, kar jim v drugi časovni dimenziji ni pripisati. Nekaterim pa, v teh pustnih dneh, maske padejo in šele v tem obdobju zaživijo svoje polno življenje.

Pust v Cerknici 2019 - Vsi na karneval!

https://www.youtube.com/watch?v=g8Jlid1qdq8

Pustni čas je torej čas norčij in mastnih jedi, ki razveseljujejo brbončice ter napihnejo in pordečijo še tako bleda lička.

Ob tej priložnosti pritiče napisati tudi nekaj besed o Pustu.

»Prava pustna dneva sta dva; pustna nedelja in pustni torek. Ime tega časa se smiselno veže na latinsko besedno zvezo domenica ante carnes tollendas ali levendas (nedelja, preden se umakne, pusti meso, predpostna nedelja). Samo praznovanje pusta sega v predkrščansko dobo, njeno izročilo so prevzeli Rimljani in si v predpomladnem času ustvarili več praznikov ob katerih so se tudi šemili. Praznovanje in šemljenje se je klub upiranju uveljavljajoče se Cerkve nadaljevalo tudi po pokristjanjenju; od 10. stoletja pa je odpor ponehal. V srednji Evropi so se po letu 1300 zabave prenesle na čas pred štiridesetdnevnim postom.

Beseda pust, ki jo je poznal že Trubar, je verjetno nastala iz »mesopust«, to je iz besed meso in postiti se ali iz meso in pustiti, kar bi bil dobeseden prevod iz italijanskega izraza carneleva v pomenu »opusti meso«.« (https://sl.wikipedia.org/wiki/Pust)

Ker je pust tudi mastnih ust in vsi veste, kako dober je domači krof, je nujno podati nekaj poučnih nasvetov, kako »ustvariti« tisti čisto pravi krof  z lepim »krancljem« in ogrooomno marmelade. Če se postopka ne upošteva, no ja, potem je končni izdelek po podobi nekje vmes med krompirjem in ogljem, po okusu pa grenko zažgana gmota, pri katere si nihče ne želi ponoviti »ugriza«.

In kaj je »krofologija« po domače?

Definicija tega »znanstvenega« izraza bi se glasila nekako takole: »Krofologija je veda o pravilni pripravi in cvrenju pustnih krofov, katerih značilnost je bel obroč (ljudsko: krancelj) in velika količina mareličnega sladkega polnila.«

Ja, drage pekovke in peki. Krofologija  je v pustnem času najpomembnejša »znanstvena disciplina«, na katero v tem času prisega največ Slovencev.

In tudi v naših krajih ni nič drugače. 

Spodobi se, da preidemo iz teorije v praktično raziskovalno dejavnost priprave tega cenjenega produkta, ki nas je zasvojil, prevzel in preplavil naša domovanja.

Bili so časi, ki se jih še vedno spomnim, ko so se gospodinje pre-znanstveno lotile priprave krofov in se ne čudim, zakaj so bili krofi precej redko na jedilniku. Številni poskusi so se pogosto žalostno končali in te drugače slastne dobrote, so bile na pogled prav različnih krompirjastih oblik, o lepih svetlih »krancljih« pa ni bilo ne duha ne sluha. No ja, mogoče je bilo na kakšnem od njih možno zaznati tisto tako zaželjeno »krancljasto« barvo, ki edina krof naredi vizualno dober. Krivec je enkrat bila marmelada, ki ni bila enakomerno porazdeljena  testu in je med peko krof testa na eni strani potunkala globoko v olje, na drugi strani pa je testo štrlelo ven. Krivdo je moralo drugič prevzeti olje, pa moka, pa… ja, na zatožni klopi je vedno sedelo precej obtožencev, ki so jih gospodinje krivile za takšna in drugačna »skropucala« od krofov. Absolutno nikoli pa ni bila kriva gospodinja, ki je svoje delo opravila zelo dobro in brez napak.

Ko je minilo to obdobje obupavanja in modrovanja, smo bili celo leto ponovno »varni« pred jamranjem gospodinje, naslednje leto pa se je vse skupaj ponovilo. Ponovno smo dobili na mizo izdelke vseh možnih oblik (le v obliki krofa ne), in seveda brez tistega neprekinjenega »kranclja« okrog. Sicer je bilo nam mulcem čisto vseeno, če je bil prave oblike ali imel pravi krancelj. Glavno, da je bil dober… no  ja, bil bi še bolj dober, če se v tistih časih ne bi varčevalo z vsem mogočim in seveda tudi z marmelado.

Zakaj varčevanje z marmelado, mi ni bilo nikoli jasno in še nečesa nisem nikoli ugotovila…

Zakaj, za vraga, nismo smeli vstopati v kuhinjo, ko so se pripravljali krofi, zakaj je moralo biti vroče kot v peklu in zakaj je vse skupaj trajalo najmanj pol dneva, če ne še kaj več?

Teh »malih skrivnosti velikih (neuspešnih) pekarskih mojstrov« mi nikoli ni uspelo razjasniti. Ravno tako pa mi nikoli ni uspelo preprečiti tistih »tradicionalnih histeričnih izpadov« pekovk ob pripravi krofov.

Na srečo je ta »krofologija« doživela svoj »znanstveni preporod« in priprava je postala manj zastrašujoča in psihično manj naporna za celotno družino gospodinje.

Skratka, takole nekako gre tale zadeva na način, da so živci mirni, rezultat pa vrhunski.

Najprej si priskrbimo mešalnik za testo, ki bo zdržal 15 minutno gnetenje brez, da se iz njega pokadi črn dim, ki pomeni, da je mešalnik predčasno odšel v »večna lovišča« malih gospodinjskih aparatov.

Nato v mešalno posodo natresemo 1 kg  namenske moke za krofe  (s tem ne komplicirajmo, saj je lahko tudi ½ kg čisto navadne moke in ½ ostre moke) in 1 dag čisto navadne soli.  Oboje pomešamo in v mešanico naredimo jamico, ki pride prav kasneje.

Mlačno segrejemo malo več kot 4 dcl mleka (najboljše merilo za ustrezno mlačnost je prst, ki ga potopimo v tekočino).

Posebej pripravimo 10 dag sladkorja , 10 dag kvasa, 12 dag olja, 2 žlici ruma,  vanilij (lahko vanilijev sladkor ali vanilij v tekoči obliki) in 9 rumenjakov.

In kaj zdaj?

V manjšo posodico nadrobimo kvas, dodamo 1 žlico sladkorja in malo mlačnega mleka. Zmešamo in zlijemo v moko (v tisto jamico, ki smo jo pripravili prej), kvas malo prekrijemo z moko in vse skupaj pustimo, da kvas naredi svoje.

V tem času penasto zmešamo rumenjake s preostalim sladkorjem, vmešamo še olje, mleko, rum in vanilijo (če je v tekoči obliki, dodamo samo nekaj kapljic).

Ko kvas v jamici iz moke naraste, pripravljeno »zmešnjavo« iz rumenjakov in drugih dobrot, zlijemo v kvas in vse skupaj mešamo 15 minut.

In to je to!

Testo je pripravljeno in nato lahko naredimo kroglice, ki jih je potrebno pokriti s krpo in pustiti vzhajati ca 60 minut (da narastejo nekako na dvakratno velikost).

Priporočilo – tehtajte testo iz katerega bodo nastale kroglice, da bodo krofi enake velikosti in teže.

Med vzhajanjem testa pripravimo gospodinjski  termometer (nepogrešljiv pripomoček, ki  ga velja kupiti) in posodo s pokrovom v kateri se bodo cvrli krofi. V posodo se nalije olje (ca 2 prsta v višino) in nato se ga prične počaaasi segrevati.

V tem času je smiselno pripraviti še marmeladno marelično polnilo in polnilko za polnjenje v krofe.

Z gospodinjskim termometrom spremljamo temperaturo olja do ca 150 stopinj… potem pa končno, akcija.

V olje polagaš vzhajane kroglice (pazi, da bo spodnja moknata  stran na vrhu), pokriješ s pokrovko in cvreš med 3 in 4 min. Nato pokrovko umakneš, krofe obrneš in ponovno cvreš 3- 4 min. Priporočilo - ne pozabite z gospodinjskim termometrom spremljati temperature olja.

Nato pobereš pečene krofe iz olja, jih napolniš z marmelado , posuješ z mletim sladkorjem in … dober tek.

Takole je ta znanstvena disciplina doživela svoj epilog in na koncu podala zaključek, da tale krofološka znanost pa le ni tako znanstvena, kot se zdi nepoznavalcu in je zelo dostopna disciplina, ki se v tem pustnem času lahko brez težav udejanji v vsakem domu.

In maske … le-te so vesele pregrešno vabljive dobrote. In tudi obrazi, ki v tem času odstranijo svoje celoletne maske, se dobroti ne morejo upreti.

Res lepo obdobje v letu, ko v deželi zavlada složnost, ljudje se končno vidimo v svoji pravi avtohtoni izvedbi  …. in, ja …. maske padejo, tako ali drugače (pa ne samo v pustnem času).

KROFI

Strašno! Strašno! Včeraj rano
pok prebudil je Ljubljano.
Je mar kihnila soseda,
ali je s police skleda
v naši kuhinji zgrmela?
Je tovarna v zrak zletela,
grad se zrušil ali pala
bomba, mesto razdejala?

Kje pa, bratci! Še bolj strašno!
Davi sosed je sporočil:
"Da boš vedel:
krofov je preveč pojedel
naš Tomažek in je - počil."

(Pavček T.)

KOKTELSI - KI NE SKAČE NI ZA PUST

https://www.youtube.com/watch?v=V8EKVDgO1Ns