VSE ŽIVALI SO ENAKOPRAVNE, TODA NEKATERE ŽIVALI SO ENAKOPRAVNEJŠE OD DRUGIH

VSE ŽIVALI SO ENAKOPRAVNE, TODA NEKATERE ŽIVALI SO ENAKOPRAVNEJŠE OD DRUGIH

 (Živalska farma, George Orwell, 1945)

RAZMIŠLJANJE, KI POVRŠNEGA BRALCA  PUSTI HLADNEGA, POGLOBLJENO BRANJE PA POŽENE KRI PO ŽILAH IN PORAJA NEŠTETO VPRAŠANJ

Orwellova živalska farma je še vedno zelo slikovita v svojih prispodobah, ki tudi v sedanjosti  pokažejo moralno sprijenost v več  pomenih.

Čeprav je Orwell v tem delu, ki ga je opredelil kot pravljico (gre lahko tudi za politično satiro ali basen za odraslo populacijo bralcev), na cinično-humoren način ponazoril, kako propade vsak sistem ali vladavina, ki temelji na samopašnosti in diktaturi, se velja zamisliti, kako v tem našem okolju živimo, kje smo in kakšen sistem vrednot se je uveljavil v vseh porah našega bivanja.

Resnica je, da Živalska farma v osnovi obravnava stalinizem (zato govorimo tudi o politični satiri), ki je v obliki basni spretno ponazorjen preko živalskih likov, kateri so predstavljali posameznike v tistem obdobju.

Vendar pa je tudi resnica, da se zgodba lahko prenese v vsako okolje, v katerem se lahko prepozna lik prašiča Napoleona, prašiča Debelinka in drugih likov.

Če v izogib dolgočasnosti in v prid razumevanju zelo skrajšamo opis zgodbe, gre nekako takole:

»Iz Graščinske farme nezadovoljne živali izženejo kmeta Jonesa, ki jih samo izkorišča in jim ne pušča nobene svobode. Farmo preimenujejo v Živalsko, določijo himno, zastavo in ostale simbole ter 7 zapovedi - načel animalizma:

1.       Kdor hodi po dveh nogah, je sovražnik.

2.       Kdor hodi po štirih nogah ali ima peruti, je prijatelj.

3.       Nobena žival naj ne nosi oblačil.

4.       Nobena žival naj ne spi v postelji.

5.       Nobena žival naj ne pije alkohola.

6.       Nobena žival naj ne ubija druge živali.

Osnovna misel  animalizma je bila bratstvo vseh živali. To državo vodijo prašiči, najinteligentnejše živali na farmi.

Delo na farmi je lepo napredovalo in živali so bile veliko uspešnejše od kmeta, le prašiči so imeli tako veliko idej, da so se pred zborom živali prepirali, kjer se je to le dalo. Ostale živali na spore med prašiči niso dale kaj prida, saj so bile vse enakopravne, predvsem pa končno svobodne in srečne.

Vse do trenutka, ko je Debelinko (sila preudaren, razmišljajoč  in v lepšo prihodnost zaverovan prašič), razodel svoj prekanjen načrt postavitve mlina. Ta čudovit stroj naj bi jim dajal energijo za stroje, ki bi jim pomagali pri delu - živali bi tako delale samo še tri dni v letu, pozimi pa bi se lahko celo grele!

Njegov nasprotnik prašič Napoleon, je vse te načrte zavračal in vneto pridigal o disciplini, ki edina šteje.

Na dan Debelinkove predstavitve načrtov za gradnjo mlina, je Napoleon spretno izkoristil odrasle pasje mladiče, ki jih je sam vzgojil. Njegovi pasji varuhi so Debelinka zapodili do meja farme, idejo o graditvi mlina pa je označil za bedasto.

In tako se je začelo življenje na farmi spreminjati.

Živali se ob nedeljah niso več zbirale na zborovanjih in glasovale o predlogih prašičev, pač pa so bile o odločitvah samo še obveščene.

Eno izmed takih obvestil je bilo, da morajo jabolka odnašati v shrambo. 

Pa ne zaradi sebičnosti prašičev ali njihovih posebnih pravic, ampak kot je izjavil Napoleon:

»Jabolka – to je, tovariši, znanstveno dokazano – imajo v sebi določene sestavine, ki so absolutno potrebne za delovno sposobnost prašičev. Mi prašiči smo duševni delavci.« 

Napoleon je sprejel tudi odločitev, da bo mlin vsekakor treba zgraditi. Trdil je, da se je te ideje domislil on in obtožil Debelinka, da je vse njegove načrte ukradel ter jih želel predstaviti kot svoje. Seveda, ga je bilo potrebno kaznovati in izgnati… lažnivca.

In prišel je tudi dan, ko so prašiči pričeli spati v hiši ne pa v svinjaku. Nekatere živali so se sicer bledo spominjale pravila številka  4 o prepovedi spanja v postelji, ampak prašiči so jih prepričali, da tega pravila nikoli ni bilo – uboge neumne živali je pač izdal spomin.

Ko so nekatere živali pred zbranim zborom priznale strašna izdajstva (pajdašenje s kmetom Jonsom) in so jim takoj za tem Napoleonovi psi pregriznili vratove, so se tudi napačno spominjali pravila številka 6, da naj ne ubijajo druge živali. 

Prašiči so seveda zelo iznajdljivo spremenili pravilo, ki se je potem glasilo, naj ne ubijajo drugih živali brez razloga.

Ko so prašiči pričeli hoditi po dveh nogah, so bile ovce s svojim prašičjim učiteljem en teden na izobraževanju, da so lahko po novem blejale: Štiri noge dobro, dve nogi bolje.

Tako so nadvse sposobni in vladajoči prašiči sčasoma korenito spremenili vsa pravila. Nadomestilo jih je eno samo: 

VSE ŽIVALI SO ENAKOPRAVNE, TODA NEKATERE ŽIVALI SO ENAKOPRAVNEJŠE OD DRUGIH.

Za tem so živali zunaj obračale svoje poglede od prašiča do človeka in od človeka do prašiča in spet od prašiča do človeka; a že je bilo nemogoče povedati, kdo je kdo.

Živali v Živalski farmi so, kot je bilo predhodno omenjeno, zasnovane na resničnih osebah (in te osebe bi se mogoče lahko našle tudi v naši lokalni sedanjosti).

Liki pa so naslednji in opis le teh le kot osvežitev spomina:

·         Napoleon - prašič, ki po uporu postane voditelj Živalske farme in zaradi ambicij in izgube vrednot postane diktator.

·         Debelinko - prašič, ki se bori proti Napoleonu.

·         Minimus - pesnik, ki piše pesmi o Napoleonu.

·         Stari major - je pozitiven lik, čeprav je trpel veliko manj od ostalih živali, ki ga spoštujejo zaradi njegove inteligence, starosti in izkušenosti.

·         Cvilko - javni  govornik, obrača besede, da bi opravičil Napoleonova dejanja.

·         Boksač - močan, deloven konj, ki se trudi za dobro kmetije, prašiči pa ga tako izkoriščajo.

·         Benjamin - majhen, star osel, ki velja za eno pametnejših živali na farmi. Je tudi eden redkih, ki zna brati.«

(iz:  https://sl.wikipedia.org/wiki/Živalska_farma ; https://slo-tech.com/novice/t244656)

Seveda pa velja sklepati, če sami nadaljujemo v stilu basni, da je trop devetih odraslih pasjih mladičev (ki jih je (pri)vzgojil Napoleon sam), sestavljen iz raznih pasem kot so:  

·         zlati pri(e)našalec (z motivacijo s predmetom ali hrano se brez večjih težav izšola po programih klasične poslušnosti),

·         rotwailer (čuvaj, zaščitniški, ima veliko željo ugajati lastniku),

·         doberman (energičen, zvest, poslušen, trmast),

·         belgijski ovčar (inteligenten, zvest in poslušen pes za varovanje premoženja in obvladovanje čred),

·         staffordshire terier (močan, nepopustljiv, poslušen, v boju vztraja do samega konca),

·         kanarska doga (negativna lastnost je lahko dominantnost in agresivnost, lastniku je zelo vdan)

·         in še kakšnega (vse do števila  9) bi lahko navedli z njegovimi značilnostmi, ki »bogatijo« ta »trop«.

Hm… zelo človeške lastnosti.

Zgodba je večini ljudi poznana  in je mogoče vredna ponovnega branja.

Nadaljujmo pa raje našo (ne Orwellovo) zgodbo z razmišljanjem ali se nemara tale basen lahko prenese tudi v naše okolje. Možno je in zopet moram poudariti, da naj bo razumljeno tako kot posameznik vse skupaj sam razume ali prepozna.

Prav je, da preidemo v zahtevnosti zgodbe tudi stopnjo višje in se prelevimo v zahtevnejšega bralca, ki ga bo nadaljevanje zapisa spodbudilo k razmišljanju in spremljanju dogajanja v lokalnem okolju.

Vsekakor pa naj gre razmišljanje v smeri, da kdor podrobneje še ne pozna dogajanja v zgodbi naše lokalne »Živalske farme«, odgovorov na vprašanja, ki se mu bodo porajala po prebranem, ne bo dobil takoj. Dobil jih bo tako z rednim spremljanjem dogajanja, preko pogovorov in tudi preko razprav z drugimi bralci. Vsekakor pa bodo odgovori na dlani ob naslednjih volitvah (če se razodetje ne zgodi že prej).

Torej, prehajamo v bolj zahtevne in razburkane vode in  »multosque lopus sub pelle videbis agnorum.« (Videl boš veliko volkov v ovčjem krznu.)

Pri lokalni »živalski igri vlog« in razumevanju kot kdo razume ali koga v opisu prepozna (verjetno je potrebno tule napisati: podobnost je zgolj naključna), velja izpostaviti na v »farmi« prevladujoč sistem AMBICIJ in VREDNOT.

O ambicioznosti govorimo predvsem v povezavi z doseganjem, s potjo in načini, ki pripeljejo do dosežka in ne le z dosežkom samim.

Zato ambicije lahko razdelimo na pozitivne in negativne.

Pozitivna ambicija je povezana z učenjem, rastjo in samoaktualizacijo.

Negativna ambicija se navezuje na individualistično težnjo po doseganju moči in na sebično vedenje.

V tej lokalni »Živalski farmi« pa tudi ne moremo mimo vrednot in opredelitve le teh s strani psihologa prof.  Museka. Vrednote lahko opredelimo kot pojmovanja in prepričanja o stvareh, ki nam pomenijo življenjska vodila, smernice ciljev in načela našega ravnanja. Same vsebine vrednot, etike in morale pa se seveda v veliki meri učimo od pomembnih oseb v našem življenju.

Vsi ljudje živimo na podlagi naših vrednot, če si to priznamo ali ne. Razlika je le v temu, da nekateri svoje vrednote identificirajo in načrtno spreminjajo, drugi jih pač imajo, pogosto kot posledico pridobljenih vzorcev primarne in sekundarne socializacije, vere, politike, lokalne kulture itn.

Ljudje z enakimi vrednotami se običajno družijo skupaj. Dobro in zlo ne sodelujeta najboljše. Iste ptice letajo skupaj in to se odraža tudi v vrednotah. Nekomu je izjemno pomembna integriteta, drugemu malo manj.

Ambicije in vrednote – pomembna dejavnika, ki  morata biti (v pozitivnem smislu) glavna vodnika pri organizaciji našega življenja. Zaradi ambicij, si postavljamo cilje, ki jih poskušamo doseči. Pot do teh ciljev pa bi morala temeljiti na pozitivnih vrednotah, ki pomagajo vsem (ne le nekaterim) izboljšati bivanje.

Žal pa ljudje svoje vrednote prevečkrat nepremišljeno prilagajamo tako kot nam v tistem trenutku najbolj ustreza in ne pomislimo, da bo prišel čas, »ko bo veter zapihal drugače« in ….. . To pa na dolgi rok vodi v razvrednotenje bistva osebe  in se začne postavljati vprašanja o moralnosti, etičnosti ter verodostojnosti  takega človeka.

Seveda se skupne družbene vrednote skozi čas spreminjajo. Žal pa se danes in pri nas (v naši lokalni »Živalski farmi«) to dogaja tako hitro in nepremišljeno, da je  »kriza vrednot« že tukaj. Ravno zaradi tega smo izgubili kompas, kaj je prav in kaj narobe oziroma smo prepričani, da je postalo prav tudi tisto kar nikoli ni bilo prav.

Posledice pa žal vedno bolj občutimo vsi v naših življenjih.

Kot sprejemljivo  se obravnava dogajanje, tako kot so počeli voditelji prašiči v Živalski farmi, da so »živali samo še obveščene o odločitvah«.

Kot sprejemljivo  se obravnava, da so sprejemljive uradne izjave, ki ne izkazujejo materialne resnice.

Kot sprejemljivo  se obravnava, da se pri nadzorih ugotavljajo nepravilnosti, pa nihče ne reagira (ker je za nekatere to očitno postalo normalno, za druge, uradne,  pa to predstavlja ti. bagatelo).

Kot sprejemljivo  se obravnava še marsikaj, ki kliče po …..

In posledice so že in se bodo še bolj izkazovale v našem celotnem bivanju in delovanju.

Žal pa posledice izgube vrednot ne bodo vidne le tu in zdaj, ampak se bodo poznale še leta naprej, saj pogosto pozabljamo, da v tem »brezvetrju vrednot« vzgajamo mlade generacije, ki bodo naše delo in »razumevanje« vrednot, nadaljevale.

 Jim želimo res zapustiti tako zapuščino vrednot in tak način razumevanja življenja??

Refleksija bi morala biti pomemben del življenja vsakega človeka, zato v  razmislek vsem akterjem, ki krojijo(mo) življenje naše lokalne »Živalske farme«:

Likov v Živalski farmi je veliko in prepričana sem, da se vsak od nas prepozna vsaj v enem. Samo upamo pa lahko, da nas v istem liku ne/prepoznajo tudi ostali, ki nas poznajo. 

Vsekakor pa je resnično nastopil čas za razmislek o osebnih ambicijah in vrednotah.

In zdaj še nekaj vprašanj za poglobljeno razmišljanje:

1.       Katere vrednote prevladujejo v lokalni »Živalski farmi«?

2.       Katere vrednote so ciljne pri posameznem liku Živalske farme (ki se dobro vidijo tudi v likih naše lokalne »Živalske farme«)?.......

Kdo, kako, zakaj…..

In še za dodatni razmislek:

https://www.youtube.com/watch?v=Cx2uZJrOkTA

https://www.youtube.com/watch?v=sJTYaSsPs1g