sreda, 19. december 2018

KOMU ZVONI ALI OD VIŠINE SE ZVRTI … V ZVEZDNIH STEZAH



(Opozorilo: tekst v nadaljevanju bo nekoliko bolj domač ljubiteljem ZF zvrsti, vendar upam, da dovolj razumljiv in zanimiv tudi vsem ostalim, ki jim je »virtualna resničnost« tuja.)


Virtualnost je res zanimiva zadeva. Še posebej, če se z njeno pomočjo pridobiva gradbeno dovoljenje. Zabriše meje med resničnim in namišljenim in nas s pomočjo »hologramov« prepriča, da je življenje tako kot si ga želimo… dokler si ne snamemo virtualnih očal in se soočimo z resničnim svetom.

Virtualni (namišljeni) svet je bil pred leti že del naših življenj, saj smo se vsak dan poistovetili z osebami, ki so živeli in krmarili vesoljsko ladjo Enterprise v nanizanki Zvezdne steze.  

Zanimivo pa je dejstvo, da se virtualni svet zadnje leto spet vrača v Loško dolino, vendar ne kot film (ki so ga napisali scenaristi od tam nekje), ampak kot »film«, ki ga pišejo v samem centru naše občine.

Naša prihodnost je mogoče na videz res "vesoljsko bleščeča", vendar pa zaskrbljuje in razblinja utopični mit te popolnosti dejstvo, da naši lokalni vesoljski ladji NE poveljuje nadvse sposoben kapitan James Tiberius Kirk in mu ne pomaga prvi častnik ponosni Vulkanec  Spock.

No ja, kot kaže je virtualna resničnost precej uporaben pripomoček, še posebej  v vrhovih naše lokalne skupnosti in to pri zelo resni in nič virtualni zadevi - pri pridobivanju gradbenega dovoljenja, ki bi sicer (brez uporabe virtualnosti) naravnost iz statusa začasnosti odšlo v pozabo. Če se izrazimo kot v pravijo v nanizanki Zvezne steze, bi ga  »posrkala črna luknja nekje v središču galaksije« (beri: koš za smeti nekje na sedežu upravne enote).

Ja, v Loški dolini smo nekaj posebnega, še posebej iz znanstvenofantastičnega vidika. Mislim, da je ta naša posebnost vredna preučevanja tudi s strani različnih državnih institucij. Vse, kar se dogaja je tako »znanstvenofantastično in posebno«, da smo lahko »ponosni« na iznajdljivost in »naprednost« zlorabe virtualne resničnosti »v dobro vseh« občanov.

Če le na kratko razčistimo dva pojma, za vse tiste, ki jim ZF ni domača:

»Glavna  značilnost virtualne resničnosti je to, da njen uporabnik vidi, sliši in občuti okolje, kot da bi bil v njem resnično prisoten ...« [https://sl.wikipedia.org/wiki/Navidezna_resni%C4%8Dnost]

»Holografijo pogosto srečamo tudi v znanstveni fantastiki, kjer je v namišljenih vesoljih nadaljevank in filmov kot sta franšizi Vojna zvezd in Zvezdne steze priljubljen način prikazovanja podatkov.« [https://sl.wikipedia.org/wiki/Holografija].
Zanimivo je dejstvo, da ti dve ZF tehniki pri nas, nekje na obrobju južne Slovenije, nekateri že dobro poznajo, razumejo in zelo radi uporabljajo (nas prepričajo v nekaj, kar ni resnično).
Žal pa se kljub uporabi te visoko razvite tehnike ob podajanju izjav, v postopku pridobivanja dovoljenja kar naenkrat pojavita nekaterim (beri: »vrhovnemu poveljstvu naše ladje«) očitno nepoznani »nadlogi«.
Prva »nadloga« je v obliki Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), ki izniči vsa ta  lokalna virtualna prizadevanja in izpostavi »bogokletno« načelo materialne resnice.
In ta »nebodigatreba«, ki res ne »gre v korak z ZF tehnikami« celo zapiše:
»V postopku je treba ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo
ZUP določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo. Katera dejstva so pomembna za zakonito in pravilno odločbo, izhaja iz materialnega predpisa, na podlagi katerega je treba odločiti o pravici, obveznosti ali pravni koristi v konkretni upravni zadevi.
Načelo materialne resnice zahteva oziroma pomeni skladnost ugotovljenega in dejanskega, torej skladnost ugotovljenih in stvarnih (dejanskih) dejstev. Zahteva torej, da se ugotovljena dejstva skladajo s stvarnostjo, da ustrezajo objektivnemu, resničnemu stanju.
Nepopolno ali napačno ugotovljeno dejansko stanje pomeni nezakonitost upravne odločbe in je v pritožbenem postopku in v upravnem sporu razlog za odpravo odločbe.
Druga »nadloga«, ki tudi neizpodbitno zanika virtualno resničnost in zato »še dodatno zameša štrene našega lokalnega poveljstva", pa se pojavi v obliki kazenske zakonodaje.
Kaj pa zdaj?
Ja, tresla se je gora in rodila se je miš, ali drugače povedano, ves »trud našega poveljstva«, da bi »poveljevalo« z uporabo »napredne ZF tehnologije« (ki se je dobro udomačila v našem okolju), je šel zaradi zgoraj opisanih dveh »nadlog« v nič (»Ali drugače povedano: Posrkala ga je črna luknja nekje v središču galaksije.«).
Ja, ni enostavno, če zaradi raznoraznih »nepotrebnih« zakonov, »poveljevanje« ne sme temeljiti na ZF in takrat se človek res vpraša »čemu ves trud in volilne obljube«, če obljub izvoljeni ne more izpolniti brez podajanja izjave  na podlagi uporabe "hologramov in virtualnosti".  Res »nepravično« in nadležno.
Je pa tudi težko verjeti, ampak obstajajo ljudje, ki jim virtualno hologramska tehnologija ni domača in v upravnih postopkih sodelujejo »nazadnjaško in  po starem (beri: po predpisih)«.
In ravno zaradi tega »nazadnjaštva« (dela po predpisih in zakonih) dobijo s strani »lokalnega poveljstva« etiketo »krivcev« za izgubo že odobrenih 80.000 iz ministrstva in skoraj 800.000 iz …???
Močno upam, da je na  našem lokalnem »poveljniškem mostu« razvito zavedanje, da bo morala odgovorna oseba (v primeru porabe)  vsa ta sredstva tudi vrniti, če institucije, ki so sredstva odobrile, ne bodo razumevajoče do »takih lokalnih ZF tehnik« pri pridobivanju dovoljenja in ne bodo odstopale od načela materialne resnice.
Zato je tozadevno opozorilo popolnoma na mestu, da kasneje ne bo potrebno še naprej vedno znova poslušati »vzdihovanja (ob sočasnem milem in solznem pogledu) kdo se je nad koga spravil« in »kdo koga zaj….a« (če povemo v olepšanem jezikoslovju).
Ob tem pa le medklic: »Kaj za vraga pa se je delalo (oz. nedelalo) od januarja 2018 (ko je že bil sprejet proračun in je bilo v obrazložitvi navedeno, da se bodo dela dejansko začela ob koncu šolskega leta ) pa do sedaj, da je bil razpis za izbor izvajalca investicije objavljen v novembru 2018?
In sedaj smo prišli do odgovora o kateri investiciji je govora.
O  gradbenem dovoljenju in investiciji izgradnje športne dvorane.
Predvidena dvorana  je predraga za našo občino, saj se zneski za izgradnjo gibljejo (vsaj tako se sliši) tudi do 5,3 mio EUR in več. Njeno obratovanje pa naj bi dosegalo (ali presegalo) 90.000 EUR letno. Letne obratovalne stroške naj bi delno pokrivala občina iz proračuna in delno uporabniki/najemniki (športniki?) dvorane sami... vsaj taka informacija se širi iz  lokalnega »poveljstva«. Pa tudi 20 let kredita, ki ga bo občina pre/plačevala za ta »vesoljski« objekt, ki bo ves v steklu blestel na obrobju Starega trga, ni zanemarljiva skrb.
Najbolj zanimivo pa je, da se po informacijah, ki pa krožijo po koluarjih, s tem objektom (tako kot je trenutno zamišljen), ne strinja skoraj nihče.  Niti športniki (ne s ceno, ne z  objektom kot je zamišljen, ne z lokacijo), niti občani, niti člani občinskega sveta.
In zdaj se človek res vpraša, kaj neki je v ozadju  trmoglavega vztrajanja našega »poveljstva« na nečem, kar je izzvalo toliko razburjenja in večinoma odklonilno mnenje.
SEVEDA PA SE VSI NAVEDENI STRINJAMO, DA ŠPORTNO DVORANO POTREBUJEMO, LE VELIKO MANJŠO, CENEJŠO IN LOKACIJSKO POSTAVLJENO DRUGJE.
No, dovolj je bilo virtualnosti in ZF (čeprav je v naših krajih res zelo uporabna zadeva). 
Za zaključek, mi na misel pride vsem znan naslov romana Ernesta Millerja Hemingwaya »KOMU ZVONI« in si za povzetek iz knjige izposodimo verz (ki ga je svetovni kulturni dediščini izvorno prispeval angleški metafizični pesnik John Donne):
»Noben človek ni otok, popolnoma sam zase; vsak človek je kos celine, del kopnega; če morje odplavi grudo zemlje, se Evropa zmanjša, kot bi se zmanjšal rtič, kot bi se posestvo tvojih prijateljev ali pa tvoje lastno; smrt slehernega človeka vzame del mene, ker pripadam človeški vrsti; in zato nikdar ne pošiljaj poizvedovat, komu zvoni; zvoni tebi

Ob takšnem zaključku velja poudariti, da zvonimo in bijemo plat zvona ter pozivamo k ponovnem premisleku in k zaustavitvi nečesa, kar bi lahko  imelo dolgoročne neugodne posledice za našo celotno skupnost.
Vsi smo del te skupnosti in le to, da se na »našem poveljstvu« vloži še malo napora in treznega razmisleka ter  se še pravočasno  popravi storjene napake, bo pripeljalo do našega skupnega cilja - izgradnje vizualno in cenovno ustrezne športne dvorane, ki bo postavljena na ustreznejši lokaciji in bo njeno vzdrževanje dolgoročno predstavljalo veliko nižji letni strošek, kot je predvideno v prvotnem načrtu.
DRAGA MOJA LOŠKA DOLINA, NAJ BO SREČNO V ZVEZDNIH STEZAH
in
NAJ, KLJUB VIŠINI (»NA POVELJNIŠKEM  MOSTU«) PREVLADA RAZUM!

Ni komentarjev:

Objavite komentar