ŠPORTNA ZGODBA O JARI KAČI OZ. O VOLKU IN ŠESTIH (ALI SEDMIH) KOZLIČKIH

ŠPORTNA ZGODBA O JARI KAČI OZ. O VOLKU IN ŠESTIH (ALI SEDMIH) KOZLIČKIH

Vse se da, če se hoče. A očitno se noče.

In na mojo (našo) veliko žalost tudi »pamet« posebnega izgleda – »štiri tačke in siv kožušček« (iz zgodbe: Vse se da ali kako so si Butalci omislili pamet (po dolinsko)) ni imela učinka. Ali ni bila dovolj »gajstna« pri »produkciji mladih pameti« ali pa je svoje naredila sosedova mačkica, ki je, mimogrede, najbolj prijazno, odkritosrčno, spoštljivo ter prijetno bitje, kar jih srečaš »na tem posvečenem občinskem kraju«. Ta nežna in drobcena živalca ti res polepša in olajša vstop v »epsko dogajanje lokalne Božanske komedije«. Zato ji res moramo oprostiti, če so vmes posegli njeni zobčki in mačji nagon.

Ampak vseeno... ooooo, mucica draga, kaj si storila, ko si nam »pamet snedla«?

ZGODBA SE NADALJUJE.

Ponovno kopica sprenevedanja, obračanja besed, ogromno neznank, vse povedano temelječe le na nepreverjenih ocenah in predpostavkah.

V dosedanji skoraj 24 letni lokalni praksi, se je vedno morebitne informacije občinskemu svetu predstavilo izven dnevnega reda in o njih se tudi še nikoli ni razpravljalo…. saj gre za informacijo, in ne za obliko gradiva za razpravo.

No ja, vse pa je enkrat prvič. Letos smo pač doživeli, da je bila »informacija o prejeti pobudi županu« uvrščena na dnevni red, očitno z namenom javnega norčevanja iz podpisnikov poziva za začasno ustavitev vseh aktivnosti v zadevi izgradnje večnamenske športne dvorane Stari trg pri Ložu (vsaj tako je bilo razumeti iz nadaljevanja dogajanja).

To sicer ni nobena težava, ampak če je že bila na dnevnem redu, bi se pričakovalo, da je s strani občinske uprave gradivo ustrezno pripravljeno, obdelano in obrazloženo - kot morajo biti pripravljena gradiva za obravnavo na sejah občinskega sveta, pa temu pa seveda ni bilo tako. Se je pač zgodila še ena javna blamaža prejemnika pobude in sestavljavca dnevnega reda, in jasno se je pokazalo, da imamo podpisniki poziva, na našo žalost,  še kako prav.

Marsikaj pa tudi pove, če prejemnik in naslovnik pobude začetek razprave o pobudi začne z besedami »naj zdaj povemo, kaj naj počne s tem«. Med drugim to pokaže tudi kakšen odnos ima do ti. »zakonodajnega organa na lokalni ravni«.

Zelo hitro postane jasno, da rek »ni vse zlato kar se sveti«, nedvomno drži.

Dragi moji, če od 4. 1. pa do 10. 1. 2019 (ko je bil razpis za izbor izvajalca za gradnjo športne dvorane zaključen) prejemnik pobude »ni vedel kaj početi s tem« in če poziv ni dovolj jasen in nedvoumen signal, da je potrebno zadeve pravočasno zaustaviti, ponovno preučiti in začeti na novo, potem res ne vem kaj še storiti. Težko lahko za to zadevo okrivimo sosedovo mačjo lakoto.

(V celoti pobudo lahko preberete v zgodbi: Vse se da ali kako so si Butalci omislili pamet (po dolinsko)).

Mogoče smo podpisniki naredili »napako«, ker nismo pobude napisali v angleškem, ali mogoče kakšnem drugem, bolj razumljivem jeziku, saj sem na seji zelo jasno slišala ošabno izjavo kaj »ona teži s tistimi zakoni in nam predava in nas uči o zakonih, tule na seji  sta dva zakona – glasovnica za ali proti.«

Ja, takle mamo in človeka kar zmrazi ob tovrstnih izjavah.

Takole si očitno nekdo arogantno razlaga izvajanje demokracije ( “L’etat,  c’est moi” (Država,  to sem jaz)) in poslovanje v skladu z zakonodajo v naši lokalni skupnosti.

A kaj hočemo, »to hoteli, to imeli«. Poledice pa bomo (žal) vsi trpeli.

In žal, je ravno zato potrebno nenehno in povsod poudarjati, da je tudi v tej občini temelj demokracija, vse naloge je potrebna izvajati v skladu z zakonodajo in seveda v skladu s  ti. »biblijo naše države« - Ustavo republike Slovenije.

In tudi glasovalni lističi »za ali proti« se MORAJO (!!!) dvigovati v skladu z načeli pravne države.

Mogoče ni odveč še navedba, da 11. člen Ustave RS določa, da je uradni jezik v Sloveniji slovenščina. Na območjih občin, v katerih živita italijanska ali madžarska narodna skupnost, je uradni jezik tudi italijanščina ali madžarščina. Torej podpisniki poziva županu, glede uradnega jezika v pozivu nismo naredili nič narobe, in bi s strani naslovnika moral biti ustrezno »razumljen« že 4. 1. 2019.

Kaj takšnega človek res zlepa ne doživi (razen tule pri nas.). In po takšni seansi (v povezavi s specifično kulturo komuniciranja) si psihično izčrpan, zgrožen in razočaran nad vsem skupaj.

In se resno začneš spraševati, kje za vraga smo v teh 28 ali 29  letih »zafurali zadevo«, da se to sploh lahko dogaja.

Med samim dogajanjem na seji začneš v mislih podoživljati celo pravljico o »volku in sedmih (ali kakem manj, glede na njegovo krzno) kozličkih«, ko volk uporabi razne zvijačnosti, da bi vstopil v dom teh kozličkov. Na misel mi je prišla tudi zgodba o »jari kači«, v kateri se sprašujejo »vendar, če je samo črta, ta kača, kje je potem njen pričetek in kje njen konec?«

In tako sem se (v svojem vročinskem in 3 urnem pooperativnem stanju) počutila kot v začaranem krogu, kateremu ni bilo videti konca.

Torej, razvnela se je razprava, ki je na moje veliko razočaranje še povečala moje dvome v ustreznost projekta izgradnje take večnamenske športne dvorane, kot je bila objavljena v javnem naročilu za izbor izvajalca izgradnje.

Oziroma dvoma, da je celoten projekt zastavljen preveč megalomansko in za naše potrebe neustrezno, ni več.

Vse skupaj je preveliko in predrago (zdaj je bil omenjen znesek 5,3 mio EUR z DDV, pa še to le okvirno).

Letni strošek vzdrževanja v višini 120.000 EUR je prevelik (zanimivo, tudi planiran prihodek je v višini 120.000 EUR??).

Planirana najemnina na uro med 25 do 45 EUR je previsoka. Kot je na hitro izračunala kolegica svetnica na sami seji, pa ne bo pokrila letnega stroška tudi, če je dvorana vse dni v letu po urni postavki 45 EUR oddana po 13 ur dnevno.

Kdo naj bi dvorano upravljal in vzdrževal ni pomislil še nihče. Poleg tega pa je v dokumentaciji že sedaj navedeno 3,6 mio EUR tekoče izgube (mislim, da se terminologija te izgube glasi nekako tako).

In še vedno se trmasto  vztraja, da v Loški dolini neobhodno nujno potrebujemo ta "mercedes (včasih je bil omenjen tudi BMW) med telovadnicami" (tako nekako se je izrazil župan).

NO, PA NADALJUJMO »ZGODBO«.

Na provokacijo, »kaj naj zdaj počnejo naprej zaradi tega poziva«, sem povedala naslednje:

Kako in kaj naprej, je stvar prejemnika poziva, saj je imel čas za ukrepanje od 4. 1. 2019 pa do zaključka javnega naročila 10. 1. 2019. V tem času bi, v skladu z zakonom, lahko ukrepal kot navaja poziv, ki ga je prejel. Če tega ni storil, pa naj potem ne sprašuje podpisnikov kaj naprej.

Povedano je bilo tudi, da je poleg ostalega, ta dvorana za našo občino predraga, predimenzionirana, predvideni so previsoki letni stroški vzdrževanja, zunanja podoba ni ustrezna za naše kraje in še kaj bi se našlo. Podala sem tudi oceno, da bi za naše lokalne rekreativne potrebe in za potrebe osnovne šole, zadostovala dvorana kot je na Blokah ali na Rakeku in v cenovnih okvirih kot je bilo na Blokah (neuradna informacija okoli 2,2 mio + DDV) in Rakeku (neuradna informacija okoli 3 mio z DDV). 

Zadnji primer ustrezne dvorane v velikosti cca 1100 m² pa je bil predstavljen po TV ravno včeraj (14. 1. 2019) in sicer telovadnica za cca 2,25 mio EUR v Stražišču pri Kranju. (podrobnosti si bralci lahko ogledate na linkih: http://www.elsist.si/reference/telovadnica-strazisce/  in https://www.kranj.si/KRANJ_SI,,kranj_moje_mesto,aktualno,novice.htm&showNews=NEWSQREJMX1020201794722 ).

To bi bila po moji oceni najbolj ustrezna rešitev tudi za naš kraj, saj je zadeva cenovno ustrezna, poskrbljeno je za upravljanje, cene so nadzorovane, občino bo vzdrževanje letno stalo le po 30.000 eur, po 15 letih pa telovadnica preide v občinsko last.

Povedala sem, da naj si nihče ne predstavlja, da bodo teh 120.000 EUR plačali uporabniki telovadnice, če ostane projekt takšen kot so si zamislili na občini. In zavedati se je potrebno, da bodo v nekaj letih vsi stroški vzdrževanja raznih »občinskih hiš«, od telovadnice, MEDGEN centra in še česa, prešli na občinski proračun, ki bo nazadnje samo za takšne stroške plačeval 600.000 EUR ali več letno. Kar pomeni, da bomo na koncu, glede na višino proračuna, »pojedli sami sebe«. Zato je potrebno k vsaki investiciji pristopati racionalno, z mislijo kaj to dolgoročno pomeni za vzdrževanje.

Poudarila sem, da si ni realno domišljati, da bomo iz Eko sklada avtomatsko dobili tistih 800.000 EUR (za katere se tako na veliko razlaga, kaj smo dobili in nam pripada). Ta sredstva bomo dobili (ali pa jih ne bomo) šele, ko bo telovadnica postavljena. 

Po zaključku del bo posebna strokovna komisija prišla preveriti vse podrobnosti v gradnji. Če bodo ugotovili samo malenkostno odstopanje od eko standardov, potem tega denarja v proračun ne bo.
Morala sem popraviti tudi neverodostojno informacijo, ki pravi da je cela telovadnica oblečena v steklo, za naš kraj najbolj kompatibilna rešitev in za pridobitev sredstev iz eko sklada najboljša rešitev. Če se le malo posvetiš tej zadevi (jo raziščeš), ugotoviš, da bi po razpisnih pogojih eko sklada za telovadnico, ki je v kombinaciji z lesom (kar bi bilo tudi za naš kraj bolj sprejemljivo), lahko dobili tudi 25% več nepovratnih sredstev, kot za ta stekleni čudotvor.

Skratka… razprava je bila burna. Potekala pa je v nenehnem obračanju besed in izjav, ki so bile vedno bolj… naj enostavno rečem le… neverjetne.

Neverjetno je to, da je bila občinskemu svetu posredovana informacija, da je »vrednost projekta po oceni projektanta 5,3 mio EUR z DDV«. Še bolj neverjetne so bile izjave, da pri vrednosti projekta (pazi(!!), vrednost, ki je bila na razpisu), govorimo le o projektantski ocenjeni vrednosti.

Očitno nekdo ne pozna predmetne zakonodaje in poskuša spremembe zneskov že vnaprej opravičevati z navedbami, da je vse skupaj le ocena. Samo upamo lahko, da ne bodo tudi pogodbe podpisali z navedbo, da gre za ocenjen znesek, potem pa ni pomembno koliko bo vse skupaj stalo.

Dobili smo tudi informacijo, da je v investicijskem načrtu navedeno, da bodo predvideni letni stroški vzdrževanja te dvorane v višini 120.000 EUR in ravno tako predvideni prihodki v višini 120.000 EUR.

Na večkratno vprašanje, od kje so predvideni prihodki, ni bilo odgovora. Posredovan je bil je odgovor, da je predvidena najemnina na uro med 25 EUR in 45 EUR in da je predvideno, da bo do 14. ure telovadnica rezervirana za osnovno šolo.

Povedano je bilo tudi, da je na podlagi sklepa občinskega sveta iz preteklega sklica, že podpisan najem kredita za 3 mio EUR in da bo s tem kreditom stroškov obresti le 215.000 EUR v 20 letih. Ker je bila članom občinskega sveta, glede na poznavanje kreditne problematike, ta informacija nerealna, so bila podana dodatna vprašanja, ki pa niso doživela epiloga v ustreznih pojasnilih.

S strani župana je bila posredovana tudi informacija, da je Športna zveza Loška dolina vključena v aktivnosti priprave projekta že od prve predstavitve projekta, in da je zveza podala pozitivno mnenje na PARCELNO ŠTEVILKO.

Tukaj moram posebej poudariti, da je bilo povedano, da gre za pozitivno mnenje na PARCELNO ŠTEVILKO (????). Kje pa je pozitivno mnenje na vse podrobnosti v projektu, ki bi ga bilo potrebno imeti še preden se ga je dalo v javno objavo za izbor izvajalca za izgradnjo tega objekta tako kot si ga je zamislila občinska uprava?

Tega dokumenta pa ni in ga očitno nikoli ni bilo. Edini »papir«, ki ga občina ima s strani Športne zveze, je dokument iz novembra 2018 (8.11.2018), ki ga je Športna zveza podala občini z namenom, da se je občina sploh lahko prijavila na sredstva Fundacije za šport (tule bi podala predlog, da Športna zveza ta dokument objavi tudi na družabnem omrežju in s tem prepreči nadaljnje »mahanje« s papirjem, ki v bistvu ne soglaša z ničemer).

Na vprašanje, kje je pa kakšen predhodni papir oz. soglasje, da »športniki s projektom soglašajo« (občinski svet preteklega sklica je bil namreč seznanjen s takšno informacijo), ni bilo odgovora.

Če nadaljujem z informacijami (podatki), ki so bile občinskemu svetu še posredovane:

·       -  da je bila glede cene dvorane narejena preverba na trgu in da je vse ustrezno in, da ima dvorana v Loški dolini 4000 m² površine (kasneje je bilo popravljeno, da ima 2941 m² neto tlorisne površine),

·         -da je bil pri Upravni enoti Cerknica najavljen začetek del izgradnje večnamenskega objekta in je zato gradbeno dovoljenje veljavno,

·         -da je bil 21. 6. 2018 otroški občinski svet in njihova glavna točka je bila športna dvorana itd ...

V razpravi sem izpostavila, da če občina to zmore, nimam nič proti najemu kredita tudi v višini 5 mio EUR, vendar se lahko za telovadnico porabi največ 3 mio EUR, kar bi bila nekako še sprejemljiva cena glede na informacije od drugod. Ostalo pa se porabi za ureditev vodovoda, kanalizacije.

Moje besede so bile nemudoma »obrnjene« in mi je bilo pojasnjeno, da se ne sme za telovadnico najeti 5 mio in potem denar porabiti za nekaj drugega. Na obračanje mojih besed sem jih opozorila in tudi povedala, da mi je poznano, kako se lahko najema kredite, govorim le o kreditni sposobnosti občine.

Po razpravi smo člani občinskega sveta dobili še en »poduk« v smislu:

·        - vam očitno ni jasno, kaj pomeni začasna zaustavitev postopkov,

·        - v 48 dneh od zaključka javnega naročila mora biti podpisana pogodba, sicer tega razpisa ni več možno ponoviti,

·       -  v proračunu se vedno planira vrednosti z DDV,

·        - potem bomo 3 leta samo planske akte urejali,

·        - posredovana informacija javnega značaja je bila pravočasna in ne drži, da je bila prepozna.

Na takšne navedbe se je pač bilo potrebno odzvati in podučevalcu pojasniti, da:

·        - je popolnoma jasno, kaj pomeni začasna zaustavitev. Očitno pa v občinski upravi ni poznan zakon o javnem naročanju (ZJN-3), ki popolnoma jasno navaja, kako bi morali postopati po prejemu »poziva županu«. Povedano je bilo tudi, da naj se pogleda 1. odst. 90. člena, da ne izgubljajo časa z iskanjem.

·         ja res je, da je sedaj potrebno odločiti v 48 dneh in da točno takega razpisa ni več možno ponoviti. Vendar ni tule nič spornega, saj podpisniki »poziva županu« ne želimo ponovitve točno takšnega razpisa, ker tak ni ustrezen, ampak so potrebne spremembe.

·         -se v proračunu vedno planira vrednost z DDV, vendar tule nismo govorili o proračunu, ampak o javnem naročilu in ponudbah, pri katerih pa se DDV po zakonu, izkazuje ločeno, zato naj se ne obrača mojih besed.

·         -koliko časa se bodo urejali dokumenti, je odvisno od aktivnosti občinske uprave, lahko zelo hitro, lahko pa tudi nenormalno dolgo.

·         -Glede informacije javnega značaja, ki sem jo želela pridobiti s strani občine, pa je bilo takole: 10. 12. 2018 sem poslala zahtevo, 11. 12. 2018 sem dobila potrdilo s strani glavne pisarne, da so vlogo prejeli. Če se začne 20 dnevni rok šteti naslednji dan (tj 12. 12. 2018) bi morala povratno informacijo dobiti najkasneje 31. 12. 2018 do polnoči. Dobila pa sem jo 3. 1. 2019. Informacija je bila prepozna, kazen za odgovorno osebo pa je 800 EUR. Sem pa povedala, da prijave zaenkrat ne bom podala in so tozadevno zaenkrat lahko brez skrbi.

Razprava se je nadaljevala, vse se je res vleklo kot »jara kača«. Govorili smo, spraševali smo, odgovori so bili taki kot so bili. V vmesnem času sem doživela še verbalni napad, ki je presegel vse meje bontona in dobrega okusa.

Med odmorom, ko so bile kamere ugasnjene, ponovni napad in arogantno kričanje »da se še spat ne upate, ker se bojite, da se zjutraj ne boste zbudili.«

In potem je odmora konec, kamere se prižgejo…. ups, zdaj pa pazimo na obnašanje. Občani gledajo.

In smo nadaljevali z besedami …. »no kaj naj zdaj naredim… ali hočete, da ukinem postopke ali naj zadržim postopke… ne vem, kaj naj naredim… povejte«….

Ponovno sem se vključila v razpravo in povedala, da:

»lahko sedaj naredi kar hoče, vendar mora biti v skladu z zakonodajo. Zadeve bi lahko rešil že takoj po prejemu poziva, tako da bi pristopil k ustavitvi postopka, ki je bila možna do roka za oddajo ponudb (in ne več do roka za odpiranje ponudb, kot je bilo urejeno v predhodni zakonodaji). V primeru postopka javnega naročanja, v katerem je naročnik objavil obvestilo o oddaji javnega naročila, moral odločitev o ustavitvi objaviti tudi na portalu javnih naročil in če je to primerno tudi v Uradnem listu Evropske unije. Morebitne prejete ponudbe pa bi moral vrniti ponudnikom neodprte.

Zato me ob tej priložnosti zanima tudi kolikšen strošek oz. koliko je občina že plačala zunanjemu izvajalcu, ki izvaja to javno naročilo za občino, in ali je občina tega zunanjega izvajalca seznanila s pozivom, ki so ga štirje svetniki posredovali županu, saj ocenjujem, da so izvajalci strokovnjaki in bi vedeli kaj s tem početi. In zanima me tudi, kako je ta »zunanji izvajalec« reagiral na poziv.«

Odgovora o strošku ni bilo, razen informacije, da tega trenutno ne vesta niti župan niti direktor. Odgovora o reakciji zunanjega izvajalca pa tudi ne, zato ocenjujem, da s pozivom najverjetneje ni bil seznanjen, zato se odgovornosti za neustrezno reagiranje, nikakor ne more pripisovati temu zunanjemu podjetju.

Če nadaljujem… predstavila sem svoje stališče, da: 

»dvorane v predloženem obsegu in izvedbi ne bom podprla iz razlogov, ki sem jih že predhodno navajala. Podprla bom rešitev v vrednosti največ 3 mio EUR, zato predlagam, da se nemudoma sestanemo s športno zvezo, zadeve preučimo, ugotovimo ali lahko govori o sprejemljivosti športne dvorane za rekreativni šport v okvirih npr. Stražišča pri Kranju, skupaj oblikujemo zahteve, ki jih mora upoštevati arhitekt pri izrisu načrta (tudi cenovni okvir največ 3 mio EUR)  in gremo takoj  v postopek od začetka. Če se zadeve lotimo takoj, je realna možnost, da lahko začnemo s postopki izgradnje že konec letošnjega leta. Le lotiti se je potrebno takoj. In, če se lotimo takoj ne bodo izgubljena niti sredstva Eko sklada, ki jih v primeru ustreznih gradbenih rešitev z lesom, lahko dobimo še 25% več«.

To moje stališče, sem ponovila še najmanj 2x, ker je župan nenehno izpostavljal, »naj povemo, kaj naj dela naprej«. Vendar sem bila očitno »neslišana, nevidna« oz. PRESLIŠANA.

Ostalih pet članov občinskega sveta pa je imelo pomisleke, ki so izkazovali, da brez dodatnih informacij, svojega stališča še ne morejo podati. Iz tega razloga se bodo v petek, 18. 1. 2019 srečali na ti. »usklajevalnem sestanku« in nadaljevali tovrstno razpravo.

Kot že povedano, moje stališče je nesporno, postopek kako se je potrebno zadeve ponovno lotiti sem pa tudi navedla (sem  morala tudi zapisati, če na seji nisem bila slišana).

Tega usklajevalnega sestanka se iz bolniškega razloga (če zanemarim razlog nesmiselnosti) ne bom udeležila. Sem pa vesela, da imajo sedaj posamezniki sploh možnost pridobiti morebitne manjkajoče informacije (ki bi jih sicer morali dobiti že v sredini decembra 2018, pa pripravljenosti s strani pristojnih ni bilo).

Mogoče ob tej priložnosti še beseda ali dve o bontonu.

»Bontón (iz francoščine, pomeni dober ton) zajema pravila spodobnega vedenja v družbi. Gre za splošne konvencionalne oblike obnašanja, ki veljajo v določenem okolju. Pravil spodobnega vedenja ni mogoče vsesplošno definirati, ker so odvisna od kulture, časa, družbenega sloja ... Zato z načinom obnašanja človek veliko pove o svojem statusu. (https://sl.wikipedia.org/wiki/Bonton)

LE V VEDNOST: Ta povzetek zapisa na nikogar osebnostno ne namiguje. Vse skupaj naj si bralec razloži tako, kot sam razume.

Pa še na nekaj bi opozorila.

V nadaljnjih sejah občinskega sveta me boste očitno videvali sedečo na nasprotni strani ostalih svetnikov.

Na tej seji sem sedela ločeno zaradi svoje gripoznosti in drugih zdravstvenih težav.

Glede na napad, ki sem ga tudi zaradi tega doživela s strani enega od svetnikov, pa sem se odločila, da tu ostanem tudi v nadaljnje.

Poleg tega sem ugotovila, da je tako sodelovanje na seji veliko preprosteje kot, če zelo ponižujoče sedimo kot otroci v osnovni šoli in na ukaz (kot »pred strelskim vodom«), pri razpravljanju pa ni omogočeno niti, da človeka s katerim govoriš gledaš v oči (ni mi namreč potrebno nastopati le za kamero, saj ne napovedujem TV dnevnika, ampak govorim neposredno s človekom o stvareh, ki jih poznam).

Z upanjem, da se končno že enkrat »preseka ta športna jara kača« (v nasprotnem primeru pa upam, da jo preseka nadzorni odbor) in da se preneha ta finančno-verbalna presija, želim, da nam nekako uspe ohraniti

Mens sana in corpore sano.

(Zdrav duh v zdravem telesu.)

Iztok Mlakar - Republika Palma de Cocco

https://www.youtube.com/watch?v=EWTl7x0xVDg

Pa le priporočilo: RES SI JE VREDNO OGLEDATI POSNETEK TE SEJE, KI BO PREDVAJAN PREDVIDOMA V NEDELJO, 20.1.2019 NA TV ORON.

VSE SE DA ALI KAKO SO SI BUTALCI OMISLILI PAMET (PO DOLINSKO)

VSE SE DA ALI KAKO SO SI BUTALCI OMISLILI PAMET (PO DOLINSKO)

Tako kot v vsakem kraju, imamo tudi mi svoje znamenite občane. In en od teh njih je Fran Milčinski, ki je bil rojen leta 1867 v Ložu.

Prepričana sem, da znanega in spoštovanega soobčana vsi poznate, vendar ne bo odveč, če si ob tej priliki ogledamo nekaj podrobnosti.

Pri štirih letih se je z družino preselil v Ljubljano.  Po gimnaziji se je leta 1885 vpisal na dunajsko pravno fakulteto. Leta 1890 je postal sodnik. Leta 1900 je postal upravitelj Deželnega gledališča v Ljubljani, leta 1902 pa mladinski sodnik in socialni delavec na področju mladinskega prestopništva. Leta 1918 je postal svetnik Višjega deželnega sodišča v Ljubljani. Dve leti kasneje pa je bil imenovan za svetnika na Stol sedmorice v Zagrebu. Po upokojitvi, leta 1925, se je ukvarjal z odvetništvom. Na ljubljanskem radiu se je leta 1928 pojavljal kot pripovedovalec v etru. Umrl je leta 1932 v Ljubljani. (iz: https://sl.wikipedia.org/wiki/Fran_Mil%C4%8Dinski)

 

Fran Milčinski je  avtor Butalcev, ki jim »nič ne manjka, le pameti nimajo prave«. Prve zgodbe o Butalcih je objavil pred stoletjem v zbirki kratke proze Tolovaj Mataj in druge slovenske pravljice leta 1917. (https://www.loskadolina.info/butalci-razstava-knjinih-izdaj-ob-150-letnici-rojstva-frana-milinskega.html)

Zaradi nadaljevanja zgodbe velja poudariti navedbo, da so »Butalci prebivalci izmišljenega kraja, imenovanega Butale. Imajo se za zelo pametne in pomembne,  čeprav so v resnici precej omejeni. Neprestano tekmujejo s prebivalci sosednjega kraja, Tepanjčani.« (https://sl.wikipedia.org/wiki/Butalci)

Ja Butale so zelo zanimiv kraj, kjer se življenje odvija drugače kot drugod, in kjer ima pamet prav poseben izgled – »štiri tačke in siv kožušček«. Pa stopimo za trenutek v butale in si oglejmo KAKO SO SI BUTALCI OMISLILI PAMET. Seveda naj si zgodbo predstavlja vsak na svoj način, tako kot se mu ob branju utrne misel ali podoba. In tako je za vse najbolj prav.

Zgodba, ki jo je napisal Fran Miličinski,  gre takole:

»Kogar koli je tujca zaneslo med Butalce, vsak jih je hvalil na glas: »Gnoja da imajo dosti in dober koruzen kruh, niti jim ne manjka dežja in sonca in poleti muh — kakor v paradižu da žive; samo pameti da nimajo prave.«

Taka hvala je Butalcem dobro dela. In so dejali: »Ko imamo obilno vseh drugi dobrot, ni vrag, da ne bi dobili še pameti, kolikor treba — za denar je na prodaj vse! Potem bomo v Butalah brez napake!«

Pa je naneslo in so praviti slišali o tujem mestu, da imajo pod mostom deveto šolo, v tem mestu da je toliko pameti, da jo kar v sodih prodajajo kakor kislo zelje.

Pa so sklenili in s sodom tjakaj poslali štiri može, da kupijo vedro pameti ali dve, kakor bo kazala cena. Peljali so se s košem, okrašen je bil s smrekicami, veselo so na komatih peli kraguljčki.

Pripeljejo se v mesto, ustavijo se pred prvo krčmo, povedo, da prihajajo iz Butal in barajo, kje bi bila na prodaj pamet. Toda so dejali, da mora biti prava, dobra roba in ne predraga, drugače je ne kupijo.

Se čudi krčmar, ali je mogoče, da so iz Butal! Kolikšna čast za njegovo hišo! In da niso mogli bolje zadeti, nego da so se ustavili tukaj: postregel da jim bo s pametjo najboljše vrste in bo pol zastonj.

Povabil jih je v hišo in ukazal gospodinji, da slavne gospode dobro postreže.

Tačas pa, ko jim je gospodinja stregla, sta krčmar in hlapec ročno ujela miš, jo izpustila v sod na vozu in sod zamašila. In so bili potem možje iz Butal prav zadovoljni tudi z računom za pamet. Bali so se, da bo dražja.

Plačali so in dejali, da bodo še prišli, če jim bo pamet zopet pošla. Sedli so na voz in bistro odcingljali.

Srečno so pricingljali v Butale. Sredi Butal so se ustavili. Kakor je bil ukazal župan, je bila zbrana šolska mladina in sta bila navzoča tudi butalski policaj in občinski bik — ti so pameti najbolj potrebni, je dejal, ti naj je bodo prvi deležni.

Povzpel se je župan na voz in dal z roko znamenje, pa so zazvonili zvonovi in počili možnarji. 

Tisti hip je župan odmašil sod, da pogleda noter, pa je prestrašena venkaj šinila miška, zadela je župana ravno v brk in po županu dol smuknila na tla, skozi kričečo mladino jo je preko ceste ubrala naravnost v županovo hišo.

Butale so strmele, stare in mlade: »Joj, ojoj, takšna je pamet! Pa je pamet resnično pametna! Najprej je poljubila župana, to se spodobi, in se ni potem prav nič premišljala, kam naj gre — v županovo hišo je šla, tjakaj spada!«

To je bilo jako všeč vsem Butalcem in so bili ponosni, da imajo pamet tako pametno.

Pa so imeli pri tej kupčiji še posebno srečo; kajti ni trajalo dolgo, pa je imela pamet mlade in je pameti kmalu bilo dovolj po vseh Butalah.«

------------------------------------------------------------------------------

KAR ZMRAZI ME OB MISLI, KAKO ZNANO IN RESNIČNO ZVENI TALE IZMIŠLJENA ZGODBA.

Pa to smo vendar mi, rojstni kraj butalskega življa. Oče Frana Miličniškega, po rodu Čeh, je namreč štiri leta kot davkar služboval pri nas v Ložu. Verjetno je zaradi izkušenj v svojem poklicu imel toliko »navdušujočih, presenetljivih in neverjetnih« zgodbic, da jih je ob dolgih zimskih večerih prenašal na svoje potomstvo. Ker je bilo vse tako »frapantno«, so se očetove besede malemu Franeku vtisnile v spomin in jih je v poznejših letih prenesel na papir. Seveda pa gre predvidevati, da je katera od tovrstnih zgodb dodana tudi zaradi sodniških izkušenj, ki jih je imel Fran Miličniški tekom svoje kariere veliko.

 In ker si zaradi rojstnega kraja pisatelja, nekako domišljamo, da je tule pri nas  »rojstni kraj Butal« imamo občutek, da je naša pravica »živeti in delovati v skladu z butalskimi nauki«. Seveda to tudi z »zanosom in ponosom« udejanjamo ter se na tak način »promoviramo« v bližnji in daljni okolici.

Vse lepo in prav, dokler je to zgodba in se vsi smejimo hudomušnosti ter ironičnosti naukov v njej. Ko pa zgodba postane preveč resnična, nastane problem, saj v »nebutalski« resničnosti »butalski nauki« pomenijo le težave.

Kakorkoli že, če povemo po butalsko »BUTALE VEDNO IN POVSOD«, kjer medsebojno (NE)SODELOVANJE izhaja iz razmišljanja posameznika “L’etat,  c’est moi” (Država,  to sem jaz).

Takšno razmišljanje v smislu »država, to sem jaz« se izkazuje v pretiranem občutku lastne pomembnosti, globoki potrebi po občudovanju in pomanjkanje empatije. Takšno vedenje vodi tudi v razmišljanje posameznika, da svoj pogled na svet jemlje kot edini pravilen in dober, pri čemer ima najboljše namene. Toda za to krinko velikega samozaupanja se skriva krhka samopodoba, občutljiva na sleherno najmanjšo kritiko. Za takšno osebnost je značilen razcep v samopodobi: na zunanjo (javno) idealno in grandiozno ter na razvrednoteno notranjo, ki je nadvse krhka in ranljiva, navadno tudi tako zelo odcepljena, da oseba namesto sebe in svojega notranjega sveta občuti le praznino. (povzeto: https://www.psihoterapija-ordinacija.si/dusevne-motnje/osebnostne-motnje/narcisticna-osebnostna-motnja)

Zelo uporaben zapis za razložitev nesoglasij, ki nastopijo vsakič, ko je pri odločanju potrebno SODELOVANJE, MEDSEBOJNO OBVEŠČANJE IN UPOŠTEVANJE TUDI DRUGAČNIH MNENJ TER STALIŠČ.

LE V VEDNOST: Ta povzetek zapisa na nikogar osebnostno ne namiguje. Vse skupaj naj si bralec razloži tako, kot sam razume.

Vsekakor pa k uspešnosti sodelovanja z vsemi deležniki ne pripomore niti PODCENJEVALEN ODNOS tako do sodelujočih deležnikov, kot do problemov, ki jih je potrebno reševati v dobro celotne skupnosti (upoštevajoč sorazmerje med razreševanjem vseh potreb, ki se delijo po prioritetah).

Ufff…  prioritete so v »dolinskih Butalah« pa spet druga zgodba, ki ima v našem okolju zelo »dolgo brado«. No ja, ali pa je sploh nima, saj bi morala biti ena izmed prioritet tudi DOLGOROČNI RAZVOJNI PROGRAM OBČINE, ki pa se ga ni nikoli nihče lotil.

Kot sem že velikokrat opozarjala, je razvojni program nujen. Pripraviti bi ga morali ob sodelovanju največjega možnega kroga občanov. Samo delo pa lahko traja tudi nekaj let - dokler ni usklajen.

Žal pa se  trenutni razvoj občine »planira« tako, da se pred vsakimi volitvami obljublja nekaj, nato izvoljeni počne nekaj drugega. Pred naslednjimi volitvami, pa nastopi faza amnezije, zato predhodne obljube pozabi in  obljublja popolnoma nasprotno, kar je bilo na predhodnih soočenjih predstavljeno.

Uh… zapleteno že samo za zapisati, kaj šele to dejansko delati. Čisto po »butalsko« - govoriš toliko časa, da sam sebi verjameš ali/in pa pozabiš, kaj si govoril. Vsi ostali, ki so tako ali tako nehali poslušati že na polovici, pa  prikimavajo, ker so prepričani, da govoriš zelo pametne reči, ker je pač pamet v Butalah resnično pametna.

Zanimiv »dolgoročni« program občine, ki je bil »planiran« v zgoraj opisanem stilu, smo slišali ob kandidiranju takratnega in sedanjega župana v letu 2014. Naj napišem le nekaj takratnih navedb (dobeseden zapis) - od 5,10 min do 6,09 min.   (https://www.youtube.com/watch?v=3qifZ9VxjGI)

»Infrastruktura v programu Nove Slovenije oz. v programu krščanskih demokratov je zabeležena in je zastavljena in vemo, da potrebe v občini so na več področjih. Zadeva s trgovskim centrom je v prejšnjem mandatu oz. v zaključujočem se mandatu zastavljena do te mere, da so pridobljena zemljišča, enako je z zemljišči za izgradnjo doma za starejše vendar v temu pogledu lahko rečem, da država ni pripravljena podeljevati koncesij. Kar se pa športne dvorane tiče pa mislim, da gledalci že vedo moje mnenje… športna dvorana ja, vendar pod pogojem, da se za investicijo pridobi vsaj več kot 50% sredstev nekega drugega vira NE PA IZKLJUČNO SREDSTEV IZ OBČINSKEGA PRORAČUNA«.

Hm?? Ja v takih situacijah res zelo prav pride splošna amnezija, ki edina lahko »razloži« ali pa še bolj zamegli marsikatero zadevo. Pojavlja pa se na različnih področjih, ne samo tu pri nas (»v Butalah«). (Amnezija je stanje, ko je spomin moten.) (https://sl.wikipedia.org/wiki/Amnezija)

Ne glede na to zelo uporabno »bolezensko stanje«, pa vseeno preseneti in razžalosti dejstvo, kako se v kratkih štirih letih vse spremeni ali brez kančka vesti pozabi.

In kje smo zdaj (razen, da smo v letu 2019)?

Trgovskega centra, za katerega je bilo očitno že v letu 2014 pridobljeno zemljišče, še vedno NI Kje je to zemljišče sicer ni znano, saj občinski svet za to ni vedel, ne potrdil.

Enako naj bi bila že v letu 2014 pridobljena zemljišča za dom starejših občanov. Tudi s temi podrobnostmi svet ni bil seznanjen. Če pa je takratni govornik govoril o zemljiščih, ki so v obravnavi za ta namen sedaj, je zadeva sploh čudna, saj je bilo dobro leto nazaj občinskemu svetu predstavljeno, da so ta zemljišča »tako in tako« občinska (in jih očitno ni bilo potrebno pridobiti).

Glede športne dvorane, pa je zadeva še bolj zamegljena oz. nerazumljiva. Bilo je rečeno: »Športna dvorana ja, vendar pod pogojem, da se za investicijo pridobi vsaj več kot 50% sredstev nekega drugega vira, ne pa izključno sredstev iz občinskega proračuna.«

In res me zanima  zakaj se sedaj, v letu 2019, tako trmoglavi s to investicijo, čeprav ta pogoj niti slučajno ni izpolnjen?

Pa še nekaj je zanimivo. Izjava enega od sodelujočih v tej predvolilni oddaji v letu 2014 je bila (dobesedno): »Športna dvorana DA, vendar z revizijo projekta in z umikom, popolnim umikom vseh, ki so do sedaj sodelovali pri tem projektu.«

IZJAVA VREDNA PREMISLEKA!

Zdaj pa preskok in povratek nazaj k našemu Franu Miličinskemu, v zgodbo KAKO SO SI BUTALCI OMISLILI PAMET.

V pravih Butalah »so sklenili in s sodom tjakaj poslali štiri može, da kupijo vedro pameti ali dve«.

V »dolinskih Butalah«, pa smo štirje člani(ce) občinskega sveta poskušali pridobiti s strani župana  relevantne informacije glede projekta izgradnje večnamenske športne dvorane Stari trg pri Ložu. Ker teh informacij nismo dobili, smo se dne 4. 1. 2019 odločili zadevo, z namenom preučitve,  zaustaviti za določeno obdobje, saj pri projektu domnevno govorimo tudi o več kot  5 mio EUR in o domnevno ogromnih letnih stroških vzdrževanja, ki jih ne zmore niti občinski proračun, niti športniki  (uporabniki dvorane) sami. Govorimo o »domnevnih« zneskih, saj nam do točnih informacij ni uspelo priti.

Smo se pač odločili »poiskati pamet« in ukrepali tako, da smo posredovali županu »poziv za začasno ustavitev vseh aktivnosti v zadevi izgradnje večnamenske športne dvorane Stari trg pri Ložu«, ki se glasi takole:

»Pozivamo vas, da nemudoma začasno ustavite vse aktivnosti v zadevi izgradnje večnamenske športne dvorane Stari trg pri Ložu.

Ugotavljamo, da je občinski svet v predhodni sestavi dne , 25. 1. 2018 investicijo izgradnje potrdil z izhodiščem, da se z gradnjo začne junija 2018. Sočasno je bila potrjena tudi ureditev zunanjih igrišč in opredeljen znesek vrednosti investicije.

Iz razpisne dokumentacije javnega naročila pa je, poleg kasnejšega datuma začetka gradnje,  razbrati, da gre pri večnamenskem športnem objektu sicer za enake površine objekta, oprema  v objektu pa se bistveno razlikuje od na občinskem svetu predstavljenih in potrjenih izhodišč.

Sočasno v razpisni dokumentaciji ni popolnoma jasno ali je v projektu upoštevan ustrezen  parket v povezavi z ustrezno podlago. Poleg tega smo zaznali odstopanja pri določeni opremi, ki je ena od bistvenih elementov na občinskem svetu potrjenih izhodišč. Primeroma navajamo, da je zaznati  pomanjkljivosti v smislu, da je objekt zasnovan tako, da bi se lahko gostilo SP v odbojki, signalni semafor pa se predvideva v osnovni verziji.

Poleg tega se v  razpisni dokumentaciji bistveno razlikuje tudi zunanja ureditev igrišč v primerjavi z na občinskem svetu potrjene ureditve zunanjih igrišč.

Ugotavljamo, da je brez vednosti in potrditve s strani občinskega sveta, v času od potrditve do javne objave naročila, prišlo pri navedenem projektu do tako velikih in bistvenih sprememb projekta, da navedene razpisne dokumentacije v objavljenem javnem naročilu »GRADNJA VEČNAMENSKE ŠPORTNE DVORANE« ni mogoče več obravnavati kot potrjene oz. sprejete investicije s strani občinskega sveta in zato javno naročilo nima ustrezne pravne podlage.

Poleg tega velja opozoriti tudi, da na s strani občinskega sveta potrjen projekt in tudi na to zadnjo različico projektne dokumentacije, ki nima potrditve v sklepu občinskega sveta, Športna zveza Loška dolina ni imela nobenega vpliva (kljub dokazljivi pisni korespondenci z občino in projektantom), kar je s strani uporabnikov in tudi podpisanih članov občinskega sveta,  popolnoma nesprejemljivo.

Ponovno opozarjamo, da dokumentacija v objavljenem javnem naročilu ni enaka dokumentaciji, ki jo je 25.1. 2018 potrdil občinski svet Občine Loška dolina in zato občina (župan) nima ustrezne pravne podlage za sklepanje kakršnihkoli pravnih poslov.

Izpostavljamo tudi, da se kot potrjen lahko smatra le znesek, ki je bil v občinskem proračunu za 2018 s strani občinskega sveta potrjen za tovrstni namen. Pa še tega je potrebno obravnavati v povezavi z na občinskem svetu predstavljeno in potrjeno dokumentacijo za izgradnjo Večnamenske športne dvorane Stari trg pri Ložu.

Pozivamo vas, da iz zgoraj pojasnjenih razlogov, nemudoma začasno prekinete vse aktivnosti v zvezi z oddajo predmetnega javnega naročila in posledično ne podpisujete nobenih za občino pravno zavezujočih aktov, ki bi v primeru ne izvedbe imeli finančne posledice za občinski proračun in tudi osebno za odgovorno osebo občine (osebo, ki predstavlja in zastopa občino). Obstoječi občinski svet ne prevzema nobene odgovornosti v primeru nastanka kakršnihkoli posledic .

Občinski svet bo celoten postopek v zadevi izgradnje večnamenske športne dvorane Stari trg pri Ložu ponovno obravnaval in po obravnavi sprejel ustrezne podlage, ki bodo predstavljale tudi izhodišča za izvedbo investicije.«

Sedaj pa lahko samo upamo, da je bila tista »miška« iz zgodbe dovolj »gajstna«, da je v »županovi (beri: občinski) hiši« skotila dovolj »mladih pameti«, in da jih je (ali jih bo zelo kmalu) »dovolj po vseh Butalah.«

Začetek del na izgradnji športne dvorane bo lahko zelo hiter, ampak le:

·         - če bo s strani občinske uprave sodelovanje in ustrezen odziv (brez klicanja (po telefonu) posameznih svetnikov, ki so podpisali poziv in rohnenja nad njimi);

·        -  če se bo nadzorni odbor odločil zadevo preučiti in bo brez težav s strani občinske uprave dobil vse potrebne informacije, podatke in projekte (glej poročilo NO:  Končno poročilo o opravljenem nadzoru - Pregled izvedbe investicije vodooskrba v Babnem Polju,  o težavah s katerimi so se soočali - https://www.loska-dolina.si/organi_in_uprava/nadzorni_odbor/);

·        -  če bo k sodelovanju za podajo predlogov povabljena zainteresirana javnost s strani uporabnikov; 

·         - če se bo izvedba projekta zastavila v skladu s vsemi predpisi (metodologija … itd).

Če pa sodelovanja s strani ključnih akterjev projekta ne bo, žal ne bo možno narediti drugega, kot počakati boljše čase in druge nosilce projekta.

Pa zaključimo s pesmijo Vlada Kreslina »VSE SE DA«

in dokažimo

» DA SE RES DA«:

Pravijo ti, da ne moreš
in da se ne da
skočiti čez reko,
kjer ni mosta zidanega,
da je itak vse brez veze
in le “Kdo si ti,
kaj pa moreš? Takle mamo!”
in podobne stvari.

Da se itak nič ne splača,
da se nič ne da.
in da so vsi isti slabi
in za vraga,
eden sam, da nič ne more,
naj raje vse pusti
prime naj se za daljinca
in v miru živi!

Vsak od nas je kaplja v morju,
manjša kot vsi,
če bili bi vsi,
puščavo napojili bi,
vsak od nas zvezda na nebu,
manjša kot vsi,
če bili bi vsi,
temo in mrak pregnali bi.

Priporočam poslušanje pesmi v celoti:

https://www.youtube.com/watch?v=EJU3hyJOVkU