VSE SE DA ALI KAKO SO SI BUTALCI OMISLILI PAMET (PO DOLINSKO)

VSE SE DA ALI KAKO SO SI BUTALCI OMISLILI PAMET (PO DOLINSKO)

Tako kot v vsakem kraju, imamo tudi mi svoje znamenite občane. In en od teh njih je Fran Milčinski, ki je bil rojen leta 1867 v Ložu.

Prepričana sem, da znanega in spoštovanega soobčana vsi poznate, vendar ne bo odveč, če si ob tej priliki ogledamo nekaj podrobnosti.

Pri štirih letih se je z družino preselil v Ljubljano.  Po gimnaziji se je leta 1885 vpisal na dunajsko pravno fakulteto. Leta 1890 je postal sodnik. Leta 1900 je postal upravitelj Deželnega gledališča v Ljubljani, leta 1902 pa mladinski sodnik in socialni delavec na področju mladinskega prestopništva. Leta 1918 je postal svetnik Višjega deželnega sodišča v Ljubljani. Dve leti kasneje pa je bil imenovan za svetnika na Stol sedmorice v Zagrebu. Po upokojitvi, leta 1925, se je ukvarjal z odvetništvom. Na ljubljanskem radiu se je leta 1928 pojavljal kot pripovedovalec v etru. Umrl je leta 1932 v Ljubljani. (iz: https://sl.wikipedia.org/wiki/Fran_Mil%C4%8Dinski)

 

Fran Milčinski je  avtor Butalcev, ki jim »nič ne manjka, le pameti nimajo prave«. Prve zgodbe o Butalcih je objavil pred stoletjem v zbirki kratke proze Tolovaj Mataj in druge slovenske pravljice leta 1917. (https://www.loskadolina.info/butalci-razstava-knjinih-izdaj-ob-150-letnici-rojstva-frana-milinskega.html)

Zaradi nadaljevanja zgodbe velja poudariti navedbo, da so »Butalci prebivalci izmišljenega kraja, imenovanega Butale. Imajo se za zelo pametne in pomembne,  čeprav so v resnici precej omejeni. Neprestano tekmujejo s prebivalci sosednjega kraja, Tepanjčani.« (https://sl.wikipedia.org/wiki/Butalci)

Ja Butale so zelo zanimiv kraj, kjer se življenje odvija drugače kot drugod, in kjer ima pamet prav poseben izgled – »štiri tačke in siv kožušček«. Pa stopimo za trenutek v butale in si oglejmo KAKO SO SI BUTALCI OMISLILI PAMET. Seveda naj si zgodbo predstavlja vsak na svoj način, tako kot se mu ob branju utrne misel ali podoba. In tako je za vse najbolj prav.

Zgodba, ki jo je napisal Fran Miličinski,  gre takole:

»Kogar koli je tujca zaneslo med Butalce, vsak jih je hvalil na glas: »Gnoja da imajo dosti in dober koruzen kruh, niti jim ne manjka dežja in sonca in poleti muh — kakor v paradižu da žive; samo pameti da nimajo prave.«

Taka hvala je Butalcem dobro dela. In so dejali: »Ko imamo obilno vseh drugi dobrot, ni vrag, da ne bi dobili še pameti, kolikor treba — za denar je na prodaj vse! Potem bomo v Butalah brez napake!«

Pa je naneslo in so praviti slišali o tujem mestu, da imajo pod mostom deveto šolo, v tem mestu da je toliko pameti, da jo kar v sodih prodajajo kakor kislo zelje.

Pa so sklenili in s sodom tjakaj poslali štiri može, da kupijo vedro pameti ali dve, kakor bo kazala cena. Peljali so se s košem, okrašen je bil s smrekicami, veselo so na komatih peli kraguljčki.

Pripeljejo se v mesto, ustavijo se pred prvo krčmo, povedo, da prihajajo iz Butal in barajo, kje bi bila na prodaj pamet. Toda so dejali, da mora biti prava, dobra roba in ne predraga, drugače je ne kupijo.

Se čudi krčmar, ali je mogoče, da so iz Butal! Kolikšna čast za njegovo hišo! In da niso mogli bolje zadeti, nego da so se ustavili tukaj: postregel da jim bo s pametjo najboljše vrste in bo pol zastonj.

Povabil jih je v hišo in ukazal gospodinji, da slavne gospode dobro postreže.

Tačas pa, ko jim je gospodinja stregla, sta krčmar in hlapec ročno ujela miš, jo izpustila v sod na vozu in sod zamašila. In so bili potem možje iz Butal prav zadovoljni tudi z računom za pamet. Bali so se, da bo dražja.

Plačali so in dejali, da bodo še prišli, če jim bo pamet zopet pošla. Sedli so na voz in bistro odcingljali.

Srečno so pricingljali v Butale. Sredi Butal so se ustavili. Kakor je bil ukazal župan, je bila zbrana šolska mladina in sta bila navzoča tudi butalski policaj in občinski bik — ti so pameti najbolj potrebni, je dejal, ti naj je bodo prvi deležni.

Povzpel se je župan na voz in dal z roko znamenje, pa so zazvonili zvonovi in počili možnarji. 

Tisti hip je župan odmašil sod, da pogleda noter, pa je prestrašena venkaj šinila miška, zadela je župana ravno v brk in po županu dol smuknila na tla, skozi kričečo mladino jo je preko ceste ubrala naravnost v županovo hišo.

Butale so strmele, stare in mlade: »Joj, ojoj, takšna je pamet! Pa je pamet resnično pametna! Najprej je poljubila župana, to se spodobi, in se ni potem prav nič premišljala, kam naj gre — v županovo hišo je šla, tjakaj spada!«

To je bilo jako všeč vsem Butalcem in so bili ponosni, da imajo pamet tako pametno.

Pa so imeli pri tej kupčiji še posebno srečo; kajti ni trajalo dolgo, pa je imela pamet mlade in je pameti kmalu bilo dovolj po vseh Butalah.«

------------------------------------------------------------------------------

KAR ZMRAZI ME OB MISLI, KAKO ZNANO IN RESNIČNO ZVENI TALE IZMIŠLJENA ZGODBA.

Pa to smo vendar mi, rojstni kraj butalskega življa. Oče Frana Miličniškega, po rodu Čeh, je namreč štiri leta kot davkar služboval pri nas v Ložu. Verjetno je zaradi izkušenj v svojem poklicu imel toliko »navdušujočih, presenetljivih in neverjetnih« zgodbic, da jih je ob dolgih zimskih večerih prenašal na svoje potomstvo. Ker je bilo vse tako »frapantno«, so se očetove besede malemu Franeku vtisnile v spomin in jih je v poznejših letih prenesel na papir. Seveda pa gre predvidevati, da je katera od tovrstnih zgodb dodana tudi zaradi sodniških izkušenj, ki jih je imel Fran Miličniški tekom svoje kariere veliko.

 In ker si zaradi rojstnega kraja pisatelja, nekako domišljamo, da je tule pri nas  »rojstni kraj Butal« imamo občutek, da je naša pravica »živeti in delovati v skladu z butalskimi nauki«. Seveda to tudi z »zanosom in ponosom« udejanjamo ter se na tak način »promoviramo« v bližnji in daljni okolici.

Vse lepo in prav, dokler je to zgodba in se vsi smejimo hudomušnosti ter ironičnosti naukov v njej. Ko pa zgodba postane preveč resnična, nastane problem, saj v »nebutalski« resničnosti »butalski nauki« pomenijo le težave.

Kakorkoli že, če povemo po butalsko »BUTALE VEDNO IN POVSOD«, kjer medsebojno (NE)SODELOVANJE izhaja iz razmišljanja posameznika “L’etat,  c’est moi” (Država,  to sem jaz).

Takšno razmišljanje v smislu »država, to sem jaz« se izkazuje v pretiranem občutku lastne pomembnosti, globoki potrebi po občudovanju in pomanjkanje empatije. Takšno vedenje vodi tudi v razmišljanje posameznika, da svoj pogled na svet jemlje kot edini pravilen in dober, pri čemer ima najboljše namene. Toda za to krinko velikega samozaupanja se skriva krhka samopodoba, občutljiva na sleherno najmanjšo kritiko. Za takšno osebnost je značilen razcep v samopodobi: na zunanjo (javno) idealno in grandiozno ter na razvrednoteno notranjo, ki je nadvse krhka in ranljiva, navadno tudi tako zelo odcepljena, da oseba namesto sebe in svojega notranjega sveta občuti le praznino. (povzeto: https://www.psihoterapija-ordinacija.si/dusevne-motnje/osebnostne-motnje/narcisticna-osebnostna-motnja)

Zelo uporaben zapis za razložitev nesoglasij, ki nastopijo vsakič, ko je pri odločanju potrebno SODELOVANJE, MEDSEBOJNO OBVEŠČANJE IN UPOŠTEVANJE TUDI DRUGAČNIH MNENJ TER STALIŠČ.

LE V VEDNOST: Ta povzetek zapisa na nikogar osebnostno ne namiguje. Vse skupaj naj si bralec razloži tako, kot sam razume.

Vsekakor pa k uspešnosti sodelovanja z vsemi deležniki ne pripomore niti PODCENJEVALEN ODNOS tako do sodelujočih deležnikov, kot do problemov, ki jih je potrebno reševati v dobro celotne skupnosti (upoštevajoč sorazmerje med razreševanjem vseh potreb, ki se delijo po prioritetah).

Ufff…  prioritete so v »dolinskih Butalah« pa spet druga zgodba, ki ima v našem okolju zelo »dolgo brado«. No ja, ali pa je sploh nima, saj bi morala biti ena izmed prioritet tudi DOLGOROČNI RAZVOJNI PROGRAM OBČINE, ki pa se ga ni nikoli nihče lotil.

Kot sem že velikokrat opozarjala, je razvojni program nujen. Pripraviti bi ga morali ob sodelovanju največjega možnega kroga občanov. Samo delo pa lahko traja tudi nekaj let - dokler ni usklajen.

Žal pa se  trenutni razvoj občine »planira« tako, da se pred vsakimi volitvami obljublja nekaj, nato izvoljeni počne nekaj drugega. Pred naslednjimi volitvami, pa nastopi faza amnezije, zato predhodne obljube pozabi in  obljublja popolnoma nasprotno, kar je bilo na predhodnih soočenjih predstavljeno.

Uh… zapleteno že samo za zapisati, kaj šele to dejansko delati. Čisto po »butalsko« - govoriš toliko časa, da sam sebi verjameš ali/in pa pozabiš, kaj si govoril. Vsi ostali, ki so tako ali tako nehali poslušati že na polovici, pa  prikimavajo, ker so prepričani, da govoriš zelo pametne reči, ker je pač pamet v Butalah resnično pametna.

Zanimiv »dolgoročni« program občine, ki je bil »planiran« v zgoraj opisanem stilu, smo slišali ob kandidiranju takratnega in sedanjega župana v letu 2014. Naj napišem le nekaj takratnih navedb (dobeseden zapis) - od 5,10 min do 6,09 min.   (https://www.youtube.com/watch?v=3qifZ9VxjGI)

»Infrastruktura v programu Nove Slovenije oz. v programu krščanskih demokratov je zabeležena in je zastavljena in vemo, da potrebe v občini so na več področjih. Zadeva s trgovskim centrom je v prejšnjem mandatu oz. v zaključujočem se mandatu zastavljena do te mere, da so pridobljena zemljišča, enako je z zemljišči za izgradnjo doma za starejše vendar v temu pogledu lahko rečem, da država ni pripravljena podeljevati koncesij. Kar se pa športne dvorane tiče pa mislim, da gledalci že vedo moje mnenje… športna dvorana ja, vendar pod pogojem, da se za investicijo pridobi vsaj več kot 50% sredstev nekega drugega vira NE PA IZKLJUČNO SREDSTEV IZ OBČINSKEGA PRORAČUNA«.

Hm?? Ja v takih situacijah res zelo prav pride splošna amnezija, ki edina lahko »razloži« ali pa še bolj zamegli marsikatero zadevo. Pojavlja pa se na različnih področjih, ne samo tu pri nas (»v Butalah«). (Amnezija je stanje, ko je spomin moten.) (https://sl.wikipedia.org/wiki/Amnezija)

Ne glede na to zelo uporabno »bolezensko stanje«, pa vseeno preseneti in razžalosti dejstvo, kako se v kratkih štirih letih vse spremeni ali brez kančka vesti pozabi.

In kje smo zdaj (razen, da smo v letu 2019)?

Trgovskega centra, za katerega je bilo očitno že v letu 2014 pridobljeno zemljišče, še vedno NI Kje je to zemljišče sicer ni znano, saj občinski svet za to ni vedel, ne potrdil.

Enako naj bi bila že v letu 2014 pridobljena zemljišča za dom starejših občanov. Tudi s temi podrobnostmi svet ni bil seznanjen. Če pa je takratni govornik govoril o zemljiščih, ki so v obravnavi za ta namen sedaj, je zadeva sploh čudna, saj je bilo dobro leto nazaj občinskemu svetu predstavljeno, da so ta zemljišča »tako in tako« občinska (in jih očitno ni bilo potrebno pridobiti).

Glede športne dvorane, pa je zadeva še bolj zamegljena oz. nerazumljiva. Bilo je rečeno: »Športna dvorana ja, vendar pod pogojem, da se za investicijo pridobi vsaj več kot 50% sredstev nekega drugega vira, ne pa izključno sredstev iz občinskega proračuna.«

In res me zanima  zakaj se sedaj, v letu 2019, tako trmoglavi s to investicijo, čeprav ta pogoj niti slučajno ni izpolnjen?

Pa še nekaj je zanimivo. Izjava enega od sodelujočih v tej predvolilni oddaji v letu 2014 je bila (dobesedno): »Športna dvorana DA, vendar z revizijo projekta in z umikom, popolnim umikom vseh, ki so do sedaj sodelovali pri tem projektu.«

IZJAVA VREDNA PREMISLEKA!

Zdaj pa preskok in povratek nazaj k našemu Franu Miličinskemu, v zgodbo KAKO SO SI BUTALCI OMISLILI PAMET.

V pravih Butalah »so sklenili in s sodom tjakaj poslali štiri može, da kupijo vedro pameti ali dve«.

V »dolinskih Butalah«, pa smo štirje člani(ce) občinskega sveta poskušali pridobiti s strani župana  relevantne informacije glede projekta izgradnje večnamenske športne dvorane Stari trg pri Ložu. Ker teh informacij nismo dobili, smo se dne 4. 1. 2019 odločili zadevo, z namenom preučitve,  zaustaviti za določeno obdobje, saj pri projektu domnevno govorimo tudi o več kot  5 mio EUR in o domnevno ogromnih letnih stroških vzdrževanja, ki jih ne zmore niti občinski proračun, niti športniki  (uporabniki dvorane) sami. Govorimo o »domnevnih« zneskih, saj nam do točnih informacij ni uspelo priti.

Smo se pač odločili »poiskati pamet« in ukrepali tako, da smo posredovali županu »poziv za začasno ustavitev vseh aktivnosti v zadevi izgradnje večnamenske športne dvorane Stari trg pri Ložu«, ki se glasi takole:

»Pozivamo vas, da nemudoma začasno ustavite vse aktivnosti v zadevi izgradnje večnamenske športne dvorane Stari trg pri Ložu.

Ugotavljamo, da je občinski svet v predhodni sestavi dne , 25. 1. 2018 investicijo izgradnje potrdil z izhodiščem, da se z gradnjo začne junija 2018. Sočasno je bila potrjena tudi ureditev zunanjih igrišč in opredeljen znesek vrednosti investicije.

Iz razpisne dokumentacije javnega naročila pa je, poleg kasnejšega datuma začetka gradnje,  razbrati, da gre pri večnamenskem športnem objektu sicer za enake površine objekta, oprema  v objektu pa se bistveno razlikuje od na občinskem svetu predstavljenih in potrjenih izhodišč.

Sočasno v razpisni dokumentaciji ni popolnoma jasno ali je v projektu upoštevan ustrezen  parket v povezavi z ustrezno podlago. Poleg tega smo zaznali odstopanja pri določeni opremi, ki je ena od bistvenih elementov na občinskem svetu potrjenih izhodišč. Primeroma navajamo, da je zaznati  pomanjkljivosti v smislu, da je objekt zasnovan tako, da bi se lahko gostilo SP v odbojki, signalni semafor pa se predvideva v osnovni verziji.

Poleg tega se v  razpisni dokumentaciji bistveno razlikuje tudi zunanja ureditev igrišč v primerjavi z na občinskem svetu potrjene ureditve zunanjih igrišč.

Ugotavljamo, da je brez vednosti in potrditve s strani občinskega sveta, v času od potrditve do javne objave naročila, prišlo pri navedenem projektu do tako velikih in bistvenih sprememb projekta, da navedene razpisne dokumentacije v objavljenem javnem naročilu »GRADNJA VEČNAMENSKE ŠPORTNE DVORANE« ni mogoče več obravnavati kot potrjene oz. sprejete investicije s strani občinskega sveta in zato javno naročilo nima ustrezne pravne podlage.

Poleg tega velja opozoriti tudi, da na s strani občinskega sveta potrjen projekt in tudi na to zadnjo različico projektne dokumentacije, ki nima potrditve v sklepu občinskega sveta, Športna zveza Loška dolina ni imela nobenega vpliva (kljub dokazljivi pisni korespondenci z občino in projektantom), kar je s strani uporabnikov in tudi podpisanih članov občinskega sveta,  popolnoma nesprejemljivo.

Ponovno opozarjamo, da dokumentacija v objavljenem javnem naročilu ni enaka dokumentaciji, ki jo je 25.1. 2018 potrdil občinski svet Občine Loška dolina in zato občina (župan) nima ustrezne pravne podlage za sklepanje kakršnihkoli pravnih poslov.

Izpostavljamo tudi, da se kot potrjen lahko smatra le znesek, ki je bil v občinskem proračunu za 2018 s strani občinskega sveta potrjen za tovrstni namen. Pa še tega je potrebno obravnavati v povezavi z na občinskem svetu predstavljeno in potrjeno dokumentacijo za izgradnjo Večnamenske športne dvorane Stari trg pri Ložu.

Pozivamo vas, da iz zgoraj pojasnjenih razlogov, nemudoma začasno prekinete vse aktivnosti v zvezi z oddajo predmetnega javnega naročila in posledično ne podpisujete nobenih za občino pravno zavezujočih aktov, ki bi v primeru ne izvedbe imeli finančne posledice za občinski proračun in tudi osebno za odgovorno osebo občine (osebo, ki predstavlja in zastopa občino). Obstoječi občinski svet ne prevzema nobene odgovornosti v primeru nastanka kakršnihkoli posledic .

Občinski svet bo celoten postopek v zadevi izgradnje večnamenske športne dvorane Stari trg pri Ložu ponovno obravnaval in po obravnavi sprejel ustrezne podlage, ki bodo predstavljale tudi izhodišča za izvedbo investicije.«

Sedaj pa lahko samo upamo, da je bila tista »miška« iz zgodbe dovolj »gajstna«, da je v »županovi (beri: občinski) hiši« skotila dovolj »mladih pameti«, in da jih je (ali jih bo zelo kmalu) »dovolj po vseh Butalah.«

Začetek del na izgradnji športne dvorane bo lahko zelo hiter, ampak le:

·         - če bo s strani občinske uprave sodelovanje in ustrezen odziv (brez klicanja (po telefonu) posameznih svetnikov, ki so podpisali poziv in rohnenja nad njimi);

·        -  če se bo nadzorni odbor odločil zadevo preučiti in bo brez težav s strani občinske uprave dobil vse potrebne informacije, podatke in projekte (glej poročilo NO:  Končno poročilo o opravljenem nadzoru - Pregled izvedbe investicije vodooskrba v Babnem Polju,  o težavah s katerimi so se soočali - https://www.loska-dolina.si/organi_in_uprava/nadzorni_odbor/);

·        -  če bo k sodelovanju za podajo predlogov povabljena zainteresirana javnost s strani uporabnikov; 

·         - če se bo izvedba projekta zastavila v skladu s vsemi predpisi (metodologija … itd).

Če pa sodelovanja s strani ključnih akterjev projekta ne bo, žal ne bo možno narediti drugega, kot počakati boljše čase in druge nosilce projekta.

Pa zaključimo s pesmijo Vlada Kreslina »VSE SE DA«

in dokažimo

» DA SE RES DA«:

Pravijo ti, da ne moreš
in da se ne da
skočiti čez reko,
kjer ni mosta zidanega,
da je itak vse brez veze
in le “Kdo si ti,
kaj pa moreš? Takle mamo!”
in podobne stvari.

Da se itak nič ne splača,
da se nič ne da.
in da so vsi isti slabi
in za vraga,
eden sam, da nič ne more,
naj raje vse pusti
prime naj se za daljinca
in v miru živi!

Vsak od nas je kaplja v morju,
manjša kot vsi,
če bili bi vsi,
puščavo napojili bi,
vsak od nas zvezda na nebu,
manjša kot vsi,
če bili bi vsi,
temo in mrak pregnali bi.

Priporočam poslušanje pesmi v celoti:

https://www.youtube.com/watch?v=EJU3hyJOVkU