petek, 12. julij 2019

ZASLUGE ZA … VAMOS A LA PLAYA V OBDOBJU KISLIH KUMARIC




Pa smo zakorakali v znameniti »čas kislih kumaric«, ko se praviloma ne dogaja nič oziroma se dogaja le toliko, da zadnje lanske vložene kumarice, ko res zmanjka vsega »kislega« v hiši, pridno jemljemo iz kozarcev in zagnano delamo prostor za novo »vloženo kislovino« za prihajajoči čas.

Zmelkoow - Bit


In tako lahko v poletnem času nastane častno priznanje »kislih kumaric« za častni dosežek »kakovostno pripravljene lanskoletne ozimnice«, če kaj drugega izrednega (izven rednih delovnih obveznosti in nalog za katerih opravljanje se prejema plačilo) ni moč pokazati.

Namišljena avreola zasije v vsej svoji bleščavosti in tolstojevska »Vojna in mir« je v »zdolgočaseni namišljenosti  vojnega okolja« zaživela v »polni meri vseh svojih lastnosti: škodoželjnosti, sovražnosti, strahopetnosti in maščevalnosti« (povzeto iz: Lev Nikolajevič Tolstoj, Vojna in mir).

In tako se, v takšnem okolju, kumarice kisajo še naprej ter izdatno prispevajo k kislo-grenkemu  nasmehu domišljave huronske nerazpoloženosti in nejevolje v luči floskul, ki opisujejo čisto navadno dejavnost, ki se jo od plačanega upravičeno pričakuje. Ali pa se upravičeno pričakuje, da bi bil  delovni prispevek lahko bistveno večji od dejanskega stanja. Tudi floskularna retorika v smislu »prizadeva si, veliko energije vlaga, pobudnik je, aktivnosti so usmerjene« ne more prikazati, niti ne daje, ustrezne teže, ki bi tehtnico presoje vsaj nekoliko prevesila v prid tako željenega cilja.

Mogoče uspe  čez 30 ali 40 let, če se bodo te »zasluge« res izkazale kot neka  trajna in spomina vredna dediščina … ali pa se bodo izgubile v »zgodovini« in množici kot nepomemben prispevek, ki je bil  tako in tako pričakovan od posameznika v »trenutnem prostoru in času«.

Vsekakor pa tudi številki 583 proti 360, nekaj povesta in čas ca lahkotnih 10 dni proti mučnemu celem mesecu, tudi.

Če pa na to zadevo pogledaš iz višine drugega planeta, je vse skupaj nepomembno mačistično celjenje ran, ki bo prineslo le trajno pozabo v zgodovinskem spominu.

Le kdo bi vedel kaj bo,  ko bo, če bo.

To skrivnost bodo v vsakem primeru razreševali naši zanamci. A v sedanjem času, žal,  zagotovo ni tako kot se prikazuje ali poskuša prikazati!

V slovarju SKJ je ponos definiran kot občutek velike etične in moralne vrednosti. Toda večinoma smo ljudje ponosni iz drugih razlogov. Ponosni smo, kadar menimo, da smo naredili nekaj pomembnega ali pogumnega, da smo dosegli kak pomemben uspeh ali opravili kako veliko delo. Številni so ponosni, da so si uspeli nagrabiti veliko premoženja ali zagotoviti veliko moč. Gre za socialno čustvo, saj ga vedno občutimo pred drugimi, pred pomembnim posameznikom ali skupino.
Ponosu se pridružuje čast, nalepka, ki pomeni, da ima nekdo zasluge za določena »častna dejanja«, ki jih je storil v preteklosti.
Kaj pa druga plat? Ponos je eden izmed poglavitnih instrumentov, s katerim si ego zagotavlja svoj prevladujoč položaj in vrši svoje poslanstvo. S pomočjo ponosa se ohranja in krepi. Ponos izhaja iz napačne ocene najpomembnejših stvari v življenju, iz neustreznega odnosa do našega resničnega bistva.  
Ponos nosi odgovornost za vse vrste agresije, s tem pa tudi za vse zlo in trpljenje na svetu.

In v cvetoberu lokalnih žaljivk, ki jih občan lahko doživi v »lokalnem hramu demokracije«, se je znašla tudi žaljiva obdolžitev, da so podpisi pri podanem drugem predlogu ponarejeni, ker so  imena in priimki ter naslovi napisani z isto pisavo, podpis pa je …. kar ena čačka, ki je bila (po mnenju obdolžitelja)  narejena s strani zbiralca podpisov.

Cumaccusas alium, propriam prius inspice vitam.
"Preden obtožiš drugega, preglej svoje lastno življenje."

Ob sočasnem kazanju (nakazanem žuganju s kazalcem)  in glasnem izvajanju …. »ko ste zvedeli, da se zbirajo podpisi ste hitro … ti, ti si  (je žugal kazalec usmerjen proti meni) …« podpise zbrali za drug predlog.
Poslednja igra leptira - Decko ajde oladi

In zakaj  ne?

Saj bi lahko podpise zbiral kdorkoli in za kolikor bi občani hoteli predlogov.

Na koncu pa sploh ni važno koliko je predlogov. En, dva ali deset. Potrjen je lahko le en ali celo noben, če se presodi, da  predlog ne izkazuje takšne teže, da bi bila podelitev upravičena.

Na možnost nepotrditve tudi v primeru  samo enega predloga, če ta ne izkazuje ustrezne »vrednosti in teže življenjskega dela«, očitno marsikdo ni pomislil. Pa bi upravičeno lahko!

V sedanjem času zagotovo ni tako kot se floskularno  prikazuje ali poskuša prikazati!

Ne moreš verjeti kako deluje posamezni človeški um in kakšno nespoštovanje in nezaupanje imajo posamezniki do soljudi.

Ne žalitve, takšno razmišljanje posameznikov preseneti. Še posebej preseneti dobrovernega in naivnega posameznika, ki na takšno zlorabo niti ne pomisli in posledično (ker se je ni domislil) je niti ne more izvesti. S tem, drag moji,  je povedano vse in še več.

Ja, takšno razmišljanje  je zaskrbljujoče. Še posebej zaskrbljujoče  je v smislu, če je sploh možno kakršnokoli sodelovanje, če si nenehno deležen nekih verbalnih, bolj ali manj sočnih, opazk (če se od bolj sočnega izrazoslovja ogradim).

Verbalno nasilje je vedenje, ki napada človekovo samopodobo, da bi prizadejalo duševno bolečino, ali pa nasilnež s prenašanjem krivde, z obtoževanjem, žalitvami ali zmerjanjem upravičuje svoja dejanja in odločitve.  Kljub drugačnemu vtisu gre pri verbalnih nasilnežih navadno za čustveno šibke osebnosti z izrazito šibkim samospoštovanjem in šibko samozavestjo. V notranjosti so kot otroci, ki se trudijo odrasti, pri čemer se pretirano in neprimerno trudijo dokazati svojo vrednost. Dobro mnenje o sebi želijo ohraniti s tem, da zmanjšujejo vrednost drugih. Čutijo nezavedno potrebo po tem, da bi jih drugi imeli za popolne, vsakršna kritika pa ogroža njihovo iskanje potrditve in prepričanje o lastni vrednosti.  Navadno so slepi za svoje vedenje. Če se verbalno nasilna oseba čuti upravičeno ukazovati – če meni, da je to njena pravica – se ji sploh ne zdi, da je njeno vedenje v resnici nasilno in da gre za obliko zlorabe, pač pa je prepričana, da je takšno vedenje normalno in sprejemljivo. Občutek, da so do nečesa “upravičeni”, jim zamegli presojo.

Ampak čas kislih kumaric je še vedno tukaj. In še vedno se dogaja.

Nekdo se pač »odloči«, da bo postavil »fitnes na prostem« pa »če ga hočete ali nočete, fitnes bo postavljen«.

Potem se nekdo odloči, da drugega posameznika razlastnini njegove lastnine.

V poletnem času je prijetna tudi  igrica iz časa naših starih mam,  »zemljo krast«, ki smo se jo igrali kot otroci in se jo igrajo še sedaj (in izve se, da zanjo vedo celo v Ljubljani).


Zemljo krast Pripomočki: palica ali žoga, kreda.
Priprava:Na tla narišemo krog in ga razdelimo na toliko enakih delov, kot je igralcev. Vsak od igralcev na svojo zemljo zapiše poljubno ime države.
Pravila igre: Vsak igralec se postavi na svoj del kroga (zemlje), eden od igralcev pa dobi palico ali žogo in zavpije ime ene od držav, palico pa vrže na zemlje klicane države. Vsi razen igralca klicane države stečejo iz kroga, klicani igralec pa pobere palčko, zavpije "stop" in z njo poskuša zadeti enega od soigralcev. Če ga zadane, mu lahko "krade zemljo" tako, da s kredo zariše del njegove zemlje (kolikor doseže s kredo, pri tem pa mora z nogami ostati na svojem ozemlju), ki jo podpiše z imenom svoje države. Če igralec zgreši tistega, ki ga je ciljal s palico, se vlogi zamenjata. Palico nato meče tisti, ki ga je zadela. Zmaga igralec z največ ozemlja.

Ko vse to veš, poletni kislo-kumarični čas kar naenkrat ni več »brez barve, vonja in okusa«. No ja, je bolj kislega okusa ob poslušanju neverjetnega »ljudskega izročila« koluarskih informacij.

Na zadnji spomladanski dan, 20. junija 2019 se zbere »lokalni parlament«  …. in naslednji dan se prvo poletno jutro zbudi v vsej svoji žalostni tihoti in vdanosti v trenutno situacijo neznanja, samosvojosti, in nerazumevanja.


Počasti nas še procesija ob prazniku sv. Rešnjega telesa, ki se je vila iz farne cerkve pa do podokna občinske sejne sobe in tam se izvede bogoslužje, ki je potekalo med samo sejo »lokalnega parlamenta«.

Kako simbolično!

V sprejem je predložen Predlog odloka o podrobnem prostorskem načrtu za območje Ograde – EUP ST 02-del ali na kratko OPPN Ograde, kjer naj bi stal dom za starejše.

Vprašanja, ki se še vedno porajajo:

1-Iz kakšnega razloga je bilo gradivo za sejo občinskega sveta objavljeno na spletni strani občine šele dan pred sejo, tj. 19. 6. 2019?


Odgovor župana: Nikjer ne piše kdaj in če moramo objavljati.

2-Kaj predstavlja kratica SVP?


Odgovor arhitektke: Tu je prišlo do pomote, saj bi morala biti kratica SPV.

3-Na parceli 1/3 je upoštevana »hidropostaja (črpališče), stanje 40 hiš in načrtovanjih 40 stanovanjskih hiš po 4 prebivalce in hidravlični izračun za 320 prebivalcev.


Vprašanje: Koliko prebivalcev je že zdaj tam (na Ogradah), če upoštevamo, da je na Ogradah že  178 polnoletnih občanov in poleg njih še otroci? Kdo lahko ob tem zagotovi, da bo nemotena oskrba z vodo po naselitvi oskrbovancev v dom, če je že sedaj maksimalno obremenjeno?

Odgovora predstavnikov občine ni bilo. Odgovor arhitektke pa je bil, da ima pisno potrdilo iz Komunale, da za 320 prebivalcev črpališče ustreza. Ostalih informacij pa nima.

4- Postavljeno je bilo tudi vprašanje kaj pomeni za prebivalce Ograd stavek: »Odvajanje meteorne vode v območju OPPN Ograde se načrtuje preko odvajanja v ponikalnice, ki se uredijo preko posamične gradbene parcele.«
Odgovor arhitektke je bil, da bodo morali občani to urediti.

5-Naslenje vprašanje se je nanašalo konkretno na odlok:

V 7. čl. Odloka je navedeno:

»…realizacija (tj. izgradnja doma) …. bo izboljšala prostorske pogoje za nastanitev starostnikov in invalidnih oseb v občini in regiji«.


Vprašanje: Ali se v javnosti te investicije ne predstavlja kot da bo to dom za NAŠE OBČANE? Zakaj je torej navedena tudi regija? Koliko naših občanov je trenutno po domovih za starejše? To bi morala biti prva informacija s katero bi morala razpolagati občina, ki resno pristopa k temu projektu. Koliko občanov iz naše občine je že sedaj na čakalnih listah za sprejem v dom?

Odgovora župana na zastavljena vprašanja  ni bilo.

Odgovor arhitektke pa je bil, da ta dom ne bo samo za občane, pa če v odloku piše regija ali ne, saj gre za koncesijo kar pomeni, da se vključujejo ljudje  v dom, po nekih predpisanih pravilih, iz cele države.

6- V 8. členu je navedena fazna gradnja. V 1. fazi dom, v 2. fazi pa gradnja eno ali dvostanovanjskih hiš (lahko za potrebe varovanih stanovanj).

Vprašanje: Kdo naj bi gradil te varovane hiše in zakaj je to 2. faza? Podala sem tudi predlog, da se mora besedico »LAHKO« izbrisati, saj mora biti obvezno, da morajo biti poleg doma varovane hiše in nič drugega. Gradnja pa mora potekati sočasno z gradnjo doma in mora biti vse ena faza in sočasno zaključeno.

Odgovora župana ni bilo.

Arhitektka pa je povedala, da je odločitev občinskega sveta ali bo pisalo »lahko« ali ne in ali bo obvezna gradnja v eni fazi. Povedala je tudi, da so te spremembe pred sprejemom odloka še mogoče in nebi imele nobenega vpliva na že pridobljena soglasja.

7-V 2. točki 10. člena odloka je navedeno, da bo na območju, kjer bo stal dom dovoljena tudi dejavnost:

»trgovina na drobno, razen z motornimi vozili; informacijske in komunikacijske dejavnosti; finančne in zavarovalniške dejavnost, poslovanje z nepremičninami; strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti; druge raznovrstne poslovne dejavnosti; izobraževanje; druge dejavnost; dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem, proizvodnja za lastno rabo«

Vprašanje: Zakaj naj bi bile vse te dejavnosti na tem območju sploh dovoljene oz. s čim se bo potem ta dom sploh ukvarjal? Kaj konkretno pomeni » dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem, proizvodnja za lastno rabo?

Odgovorila je samo arhitektka in sicer nekoliko nejasno, da so vse te dejavnosti na tem območju možne, če bi se kateri od prebivalcev v svojih hišah(!?) s tem želel ukvarjati. Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem, proizvodnja za lastno rabo pa da pomeni, če bi npr. kdo doma kuhal sok in ga potem prodajal itd.

8- v 16. členu odloka v 4. alinei je navedeno, da je dopustna kombinacija dvokapnih streh z ravnimi strehami ali enokapnicami.

Vprašanje: Ali je planirani objekt doma v skladu s tem?

Odgovor arhitektke je bi pritrdilen.

9- V 18. členu je naveden »mirujoči promet v minimalnem obsegu 24 parkirnih mest za potrebe zaposlenih in obiskovalcev.«

Vprašanje: Glede na to da je po OPN Loška dolina navedeno, da mora biti na vsakih 5 postelj po 1 parkirno mesto +50% za obiskovalce, koliko bo potem zaposlenih? A govorimo potem o številu 6 zaposlenih za cel dom?

Odgovor arhitektke je bil, da s številom predvidenih zaposlenih ni seznanjena, da pa okvirno ocenjujejo, da bo število parkirnih mest ustrezno.

10-V 20. členu odloka so navedene tudi atrijske hiše.

Vprašanje: Ali so po OPN Loška dolina kjerkoli v Loški dolini sploh dovoljene atrijske hiše?

Odgovor arhitektke je bil, da nikjer v Loški dolini, sploh pa ne v vaških jedrih, niso dovoljene atrijske hiše. Tudi v primeru  tega odloka pa ima občinski svet možnost, da jih tudi  iz tega odloka izbriše še pred potrditvijo odloka.

Vsak arhitekt je lahko zidar, toda vsak
zidar ne more biti arhitekt.
(Marijan Grošelj, Izreki brez filtra)

11- V 26. členu odloka je navedeno, da so priloge odloka:

-usmeritve s področja komunalnih odplak voda, podane s smernicami s strani JP Komunala Cerknica d.o.o. – smernice št. 71L/18S z dne 15.11.2018 in smernice MOP,DRSV št. 25020-206/2018-2 z dne 29.11.2018

Vprašanje: Kje so te priloge, saj jih občinski svet v prilogi odloka ni dobil v gradivu?

Odgovor je bil v smislu zmedenega začudenja, ker se je šele po mojem vprašanju ugotovilo, da navedeni dokumenti niso priloženi občinskemu svetu kot obvezni del odloka.

12- V 32. členu je ponovno navedena etapnost gradnje

Vprašanje: Zakaj  se dovoljuje etapnost gradnje? S tem se bo gradnja zavlekla, sočasno bodo okoliški prebivalci dolga leta obremenjeni s težkimi delovnimi stroji, zato etapnost ne sme biti dovoljena.

Odgovor arhitektke je bil, da se o tem lahko odloči občinski svet pred potrditvijo odloka in ne dovoli etapnosti gradnje.

Zaradi toliko odprtih vprašanj  in toliko predlogov in pomislekov  za dopolnitve in pobude, ki nebi pomenile prenehanja veljavnosti vseh soglasij k predlogu OPPN Ograde, sem podala predlog, da naj se ta odlok sprejema v dveh fazah, kar bi pomenilo, da bi se o vseh izpostavljenih vprašanjih še dogovorili do septembra 2019, opravili bi lahko še pogovore z vaščani Ograd in si pridobili njihovo stališče do predloženega gradiva in do vprašanj, ki sem jih izpostavila. V septembru 2019 pa bi bil odlok usklajen in predložen občinskemu svet v končno potrjevanje, s čemer nebi bilo prav nič zamujenega.

Na ta predlog je župan reagiral razburjen na način češ, da tega ne dovoli.

Da bo , če se to zgodi, takoj zaustavil sprejemane odloka in bo vse skupaj padlo v vodo, ker, da 90. člen poslovnika pravi, da če je k »odloku predložen amandma, se šteje , da prostorski akt ni sprejet in se postopek konča«.

Ob vsem tem velja opozoriti na naslednje dejstvo , ki ga župan ni hotel slišati ali razumeti ob njegovem selektivnem prebiranju 2. ostavka 90. člena:

1.  1- da. 1. odstavek 90. člena pravi, da prostorske akte občinski svet z odlokom v eni obravnavi, kjer se združita prva in druga obravnava, v skladu z določbami tega poslovnika

2.     2  -ta navedba iz  90. člena v povezavi s 78. členom tega poslovnika omogoča tudi sprejemanje v dveh obravnavah. 78. člen namreč   navaja, da o predlogih aktov iz svoje pristojnosti odloča svet praviloma na eni obravnavi, če zakon ne določa drugače. Če predlagatelj ali svet po opravljeni razpravi odločita, da se bo akt sprejemal v dveh obravnavah, se smiselno uporabljajo določbe tega poslovnika ki veljajo za sprejem odloka.

3.    3  - K predlogu odloka ni bil vložen noben amandma , niti ni bilo nikakršnega predloga za spremembo prostorskega akta, ki bi pomenila spreminjanje prostorske ureditve, ki je bila že razgrnjena in v javni obravnavi, česar pa predlagatelj akta ob svojem selektivnem poslušanju mojega izvajanja in nenazadnje, namernemu selektivnem prebiranju 90. člena poslovnika ni opazil ali razumel. Čeprav je k mojim predlogom arhitektka v svojem izvajanju pritrjevala in jih opredelila kot sprejemljive in takojšnje možne spremembe v skladu z odločitvijo občinskega sveta.

4.     4  -In še nekaj je župan pozabil (spregledal!?), da se popravki/uskladitve akta, ki se ga ustrezno uskladi v času med prvo in drugo obravnavo, ne obravnavajo kot AMANDMAJI. Vlaganje amandmajev namreč jasno določa 76., 80. in 81.  člen odloka, kar pa je bilo očitno spregledano ali nepoznano.

Po mojem pozivu, naj zadevo pojasni kar občinska pravna služba, pa  tudi ni bilo reakcije, ampak je bila edina reakcija župana, da je bil odlok, kljub vsem pomanjkljivostim (ki so za prebivalce Ograd še kako pomembne) takoj  podan na glasovanje in tudi sprejet.

Sama pa sem se ravno zaradi vsega zgoraj navedenega, vzdržala, saj proti gradnji doma za starostnike nimam pomislekov, imam pa veliko pomislekov proti nejasnim določbam odloka, ki jih bodo prebivalci Ograd lahko še kako občutili.

Zdaj pa še vprašanje za razmislek:

1)Kdo pa naj bi gradil varovana stanovanja/varovane hiše na Ogradah? Investitor te zaveze namreč  nima v koncesijskem aktu.

2)A si je zato občina pustila besedico »lahko«, da se bo tam lahko gradilo karkoli in ne varovanih stanovanj?

3)In kar že se bo gradilo (v 2 fazah) , a bodo potem imeli na Ogradah naslednji 10 let odprto delovišče/gradbišče?

 In še veliko je drugih vprašanj, da niti ne omenim, da je bil ta odlok sprejet brez, da bi se občinski svet sploh seznanil z obveznima dokumentoma:   usmeritve s področja komunalnih odplak voda, podane s smernicami s strani JP Komunala Cerknica d.o.o. – smernice št. 71L/18S z dne 15.11.2018 in smernice MOP,DRSV št. 25020-206/2018-2 z dne 29.11.2018. Navedena dokumenta bi verjetno povedala še kaj, kar bi zanimalo javnost in člane občinskega sveta kot odločevalce, še pred dokončnim sprejemom odloka.

Pa še nekaj je zanimivo. Odlok je objavljen in to brez  teh (nevidenih)  dokumentov, čeprav ravno ta odlok v 26. členu navaja, da sta ta dokumenta prilogi tega odloka.

Pred kratkim pa je bila objavljena tudi novica, da bodo v občini Pivka jeseni že začeli s pripravljalnimi deli za gradnjo doma starejših občanov na Bedinku (po sliki–situacijska umestitev objekta, naj bi bil ta objekt nekje na obrobju s 3 strani obdan s polji). Investitor, družba Orpea, bo ob tem zgradil del dostopne ceste s pločnikom in vso komunalno infrastrukturo za širše območje Bedinka. https://notranjskoprimorske.si/2019/07/jeseni-bodo-zaceli-graditi-dom-starejsih/

Vsa čast pivškemu županu, ki ve kako se stvarem streže.

Ljudje delajo posel,
ne posel ljudi.
(Marijan Grošelj, Izreki brez filtra)

Ali bo mogoče družba Orpea kaj takšnega  zagradila na Ogradah,  za prebivalce Ograd?

Tudi tam je bila tudi izpostavljena problematika pločnika in komunalne infrastrukture.

Torej?

No ja, pri nas pač bo, kar bo in kakor bo … zdržimo še teh par mukotrpnih let.

"Ne misli, da si dober, če si najboljši med najslabšimi." 
Latinski pregovor

Je bella cesta - Kletvice



Zdaj pa priporočam

SKUPINA CALYPSO - Odklop (Official HD Video)

in se ponovno beremo, ko bo priprava ozimnice v že polnem teku.

»Presenečenj«, na žalost, ne zmanjka.

1 komentar:

  1. Armida dobro, odlično zapisano,vendar odgovorni za izgradnjo doma starejših ne bodo prevzeli odgovornosti za napačne odločitve.

    OdgovoriIzbriši