sreda, 28. november 2018

LET NAD KUKAVIČJIM GNEZDOM PO DOLINSKO


Res je. V dolini imamo »sestro Ratched« s popolno avtoriteto v svojem okolju in oblastjo nad usodami »pacientov«, ki ne dovoljuje odprtega prostora za razgovor in v svoji zaverovani vsevednosti poskuša delati le po svojih pravilih. Imamo »ekipo zdravnikov«, ki že sedaj deluje v celoti podložno sestrini avtoriteti.

In imamo »McMurphya«, ki »v to okolje vnese precej dinamike, izboljša klimo med »pacienti« in s svojim delom »na oddelek« vrne pozitivno življenje. »Paciente« poveže v skupino in postane njihov vodja (povezovanje). Na njih deluje kot energizator, v ljudeh išče vire moči kot po učbeniku iz Saleebeyevega Leksikona moči:
- socialna krepitev (odkriva in širi moč posameznika)
- včlanjenost (občutek odgovornega in cenjenega člana skupnosti)
- okrevanje (možnost okrevanja in spoznanja, da lahko premagajo težke življenjske udarce)
 - celjenje (sposobnost ozdraveti, ki deluje neodvisno od zunanjih vplivov zdravljenja)
- dialog in sodelovanje (kot največ, kar lahko damo človeku, in kot vir moči - povezano z etiko participacije)
- verjeti udeleženim v problemu (priznati pravico do resničnosti).

Film Let nad kukavičjim gnezdom je pomembno vplival na družbeno dogajanje in ni čudno, da je postal kultni. Dobil je pet oskarjev.« ( https://www.fsd.uni-lj.si/mma/...Let-nad-kukavicjim-gnezdom/2010041523253814/)

Poistovetenje s temi  liki v našem okolju je ali pa tudi ni mogoče. Kakor komu ljubo. Recimo, da se odločimo, da je mogoče in lahko v našem okolju prepoznamo posameznike, skupine, delovanje. Lahko nas postane strah. Ali pa nas preplavi upanje na bolje. Ponovno, kakor komu ljubo in kakor kdo zadevo podoživlja in razume.

Če lokalno zgodbo razumemo in doživljamo kot poistovetenje s filmskimi liki, se zgodba odvija nekako takole.

Dolinska vsevedna  »sestra Ratched«  načrtuje enega od svojih sestankov, ki »služijo utrjevanju njenih pravil, ne pa raziskovanju in upoštevanju drugačnosti.«

Eno uro pred »glavnim sestankom« pokliče na sestanek  le nekatere posameznike (somišljenike ti.  »ekipo zdravnikov«). Sestanek je namenjen »skupinski terapiji« in tam poda navodila, kako se na glavnem sestanku lotiti »McMurphya«.

Uro kasneje na »glavni sestanek« naivno prispe »McMurphy« in je že takoj na začetku s strani »sestre« in enega od somišljenikov deležen predavanja, kako »smo sedaj vsi skupaj, kako je nedopustno kakorkoli govoriti o strankah, kako so ljudje dajali osebne podpore imenom in ne strankam, kako je potrebno biti pošten do občanov,  kako smo sedaj tukaj za občane… itd«. 

Ko dobi besedo »McMurphy«, takoj opozori, da se je s sklicem tega srečanja začelo kršenje zapisanih pravil glede udeležbe na tem sestanku. Odgovora na opozorilo ne dobi.
Nadaljuje se z različnimi predlogi s strani »ekipe zdravnikov« in »McMurphija « glede sestave  5 članskega delovnega telesa in njegovega predsednika.

In za razliko od dogajanja v filmu, kjer  se sestra Ratched in McMurphy »pogodita  za glasovanje, a ideja ne uspe, ker ga podpreta le dva«, v realnosti predlog »McMurphya« uspe, saj (razen od »ekipe zdravnikov«) dobi  podporo vseh preostalih prisotnih.

Izid glasovanja povzroči, da presenečeni »sestri  Ratched in njeni podložni ekipi zdravnikov« zavre kri.
Z njihove strani se pojavi nov predlog: »vseh 7 udeležencev občinskih sej, naj se pred vsakim javnim sestankom predhodno sestane in se uskladi  glede glasovanja brez prisotnosti kamer in brez vednosti občanov. Na sami seji pa vseh 7 (sedem) samo še glasuje in vsaka seja je lahko končana v največ 30 minutah«.
Očitno pa so se predlagatelji te zahteve kmalu začeli zavedati (a ne čisto v celoti), kaj so izustili  (zahtevali) in sledili so izgovori, da »na seji lahko vseeno kdo kaj pove, da ni prepovedano itd«, a glasovanje, ki ga vidijo po TV občani, mora biti enotno, saj »da tako počnejo tudi v drugi manjši sosednji občini, kjer potekajo dogovori v sosednji gostilni (naveden je bil celo naslov gostilne), seje pa so tam potem namenjene samo glasovanju in so zato zelo kratke«.

Večglavi »McMurphy« predlogu o predhodnem srečevanju, razpravljanju in usklajevanju mnenj ni nasprotoval, saj je razprava temelj demokracije, a nikakor ni pristal na molčečnost in butalsko glasovanje po ukazu. Predlagatelju tega predloga je pojasnil, da se s predhodnim srečevanjem lahko poskusi, a če se prepozna, da v tem ni smisla, se bo s tem prenehalo. Še posebej ob upoštevanju, da se o skoraj vseh zadevah predhodno  pogovarja tudi na sejah posvetovalnih teles občinskega sveta in se že tam pripravi za svet določene predloge o možnih odločitvah.

Tako, dragi moji, se je začelo krojiti vašo/našo prihodnost .

Zdaj pa v sedanjost, izven filma in prispodob.

Očitno je določena skupina ocenila, da mora preostale izvoljence opozoriti »da smo sedaj vsi skupaj«.

Ob tem se mi postavlja vprašanje, če »smo šele sedaj vsi skupaj«, kje pa je bila ta skupina do sedaj? 
Aja, saj res. Do sedaj je bilo skupaj le 9 do 10 izvoljencev, 4 izvoljenci pa smo bili izločeni iz njihovega »skupnega kroga«.
O tem prej res nisem razmišljala. Po tako neizmerno veliki želji po »skupnem druženju«, pa se mi to vprašanje stalno vrti po mislih.

Samogovor, »kako nedopustno je kakorkoli govoriti o strankah«, me je presenetil  in tudi spodbudil moje možganske celice.
Ravno jaz sem opozarjala (in to še vedno počnem), da je na volitvah vsaka stranka, v skladu s svojim svetovnonazorskim prepričanjem, ki ga člani delijo, predstavila program in svoje poglede na razvoj. Posledično so ljudje tudi na podlagi tega oddali posamezniku svoj glas. Ravno zaradi tega SO v občinskem svetu udeležene tudi stranke.
In ravno jaz sem opozarjala, da je za napredek potreben vsak občan, vsaka pomoč, vsaka ideja, vsaka »roka«, ki je na voljo v občini. Opozorila sem, da je potrebno le medsebojno spoštovanje in spoštovanje različnosti mnenj in udejstvovanj in da  je potrebno tudi medsebojno upoštevanje in iskanje konsenzov med različno mislečimi. Torej, ne razumem zakaj je bilo to sploh tako direktivno  izpostavljeno.

Najbolj pa mi je bilo zanimivo samozavestno podučevanje »kako je potrebno biti pošten do občanov«.  Tudi tule sem se zamislila. A mogoče kdo do sedaj ni bil pošten do občanov? 
Kar se tiče tistih 4 (štirih) »izoliranih« svetnikov iz preteklega štiriletnega obdobja, lahko zatrdim, da so bili do občanov vedno pošteni, korektni, razumevajoči in socialni. O ostalih pa ne morem soditi, saj kot del skupine »izoliranih«, z ostalimi nisem imela pretiranih stikov. Namigovala pa ne bom, saj bi bilo do nekaterih verjetno nekorektno, vsekakor pa pod nivojem, ki ga poskušam vzdrževati.

Torej, če nadaljujem razmišljanje: poštenost do občanov…

Mogoče pa se ta »poštenost do občanov» nanaša na same volitve . Mogoče je kdo, zaradi volilne matematike, kandidiral pod imenom nematične stranke. Tega ne vem in ne morem trditi. Je pa možno tudi to. V tem primeru bi res bilo potrebno poudarjati, »da je potrebno biti pošten do občanov«.
[Ne vem zakaj mi zadnje dni misli uhajajo k razmnoževalnim navadam kukavice, saj veste, ko samica »podtakne« svoje jajce ptici druge vrste in ta potem skrbi za mladiča.]

Res veliko vprašanj, se mi pojavlja iz dneva v dan, a odgovorov nimam… vsaj ne odgovora na vprašanje »kdaj sem bila jaz osebno nepoštena do občanov«?

In kot »smetana na vrhu te torte« je bilo nekomu potrebno poudarjati »kako smo sedaj tukaj za občane«. 
In spet vprašanje…. za koga, za vraga, pa sem bila tukaj do sedaj??  

No, jaz vem, da je bilo moje dosedanje delovanje v lokalni samoupravi  posvečeno občanom. In enako lahko zatrdim za preostale 3 (tri) »izobčence« preteklega sklica.  To je stvar osebne percepcije in če nekdo to »razsvetljenje« doživi šele sedaj, pa naj ga.  Hvala bogu, da je razsvetljenje prišlo, čeprav nekoliko pozno.

Ja, kot vidite, pestro in zanimivo je bilo na tem ponedeljkovem (26. 11 2018 ob 18. uri) srečanju in zgodba še zdaleč ni končana.

Nadaljuje se z zavajanjem o tem v koliko dneh od prejema poziva je potrebno podati predloge za sestavo komisij.  Strokovna služba občine je poudarjala, da je rok  najmanj 5 dni, praviloma pa 7 dni. Po sugestiji, da je rok lahko tudi krajši je sledil  ciničen medklic dosedanjega (in bodočega) župana, da ravno jaz poudarjam, da se je potrebno držati zapisanega in naj se torej tega držim. Ker sem vztrajala, da se mi pač pokaže člen,  kjer je so roki  navedeni, je bilo na njegovo žalost na koncu ugotovljeno, da  zapisa o tem sploh ni in je bil predlagan rok le stvar osebne presoje strokovne službe, kasneje razložen kot »razumni  rok«,  ne pa kot poslovniško predpisan rok. 

Priznam, res »čustveno« doživetje.

»Najlepše« kar smo ob koncu  izvedeli na tej seansi pa je bilo, da z našo vodo in tistimi »znamenitimi Čolniči« ne bo nič.

»VODA JE »PADLA V VODO«!«

Obrazložitev župana: »Raziskave so se lotili jamarji in ugotovili so, da so v tem vodnem viru težke kovine in fekalije.«

Zagotavljam vam, da bo moja naslednja zahteva, ki jo bom podala, zahteva za pridobitev teh  meritev (dokumentov).  Zanimivo  bo videti  tudi datum od kdaj je občina imela to informacijo .

Vprašanje, ki ga bom podala pa bo tudi, zakaj se raziskave ustreznosti pitnega vodnega vira ni naredilo prej kot se je začelo to »rešitev problema pitne vode«  populistično predvolilno  lansirati v javnost in na ministrstvu  iskati denar za sofinanciranje.
Kot je javno povedal državni sekretar Simon Zajc  je ministrstvo za okolje  za »Čolniče« denar že rezerviralo (če se ne motim in me spomin ne vara  je bilo govora  1,6 mio EUR) in čaka samo še popolno vlogo občine.

Zdaj pa takšna blamaža????

Bravo, super rešeno. Pomembno je, da so volitve rešene, ostalo pa bo že. Pa tudi, če smo brez vode, a ne?

Naj  zaenkrat zaključim. Seja za potrjevanje mandatov bo  6. 12. 2018.

Se slišimo v prihodnje.

Aja, še to.
Konec zgodbe  »Let nad kukavičjim gnezdom po dolinsko« se razlikuje od konca zgodbe v filmu »Let nad kukavičjim gnezdom (1975)«.

Kibernetično analizo filma pa si lahko ogledate na spletnem naslovu https://www.fsd.uni-lj.si/mma/...Let-nad-kukavicjim-gnezdom/2010041523253814/ .
mag. Armida Bavec


Ni komentarjev: