BAJKE IN POVESTI NA OGRADAH ALI NATEG TRIDESETLETJA OB PETJU RAJSKE PTICE

BAJKE IN POVESTI  NA OGRADAH  ALI  NATEG TRIDESETLETJA OB PETJU RAJSKE PTICE

Kot ena izmed prvih otrok zdajšnjega Smelijevega  naselja (nekoč imenovanega enostavno Lož), mi iz spomina prihaja kar nekaj dogodivščin in prigod (uh…iz 40 ali 30 let nazaj),  pri katerih smo vaški mulci pripomogli, da so bile te dogodivščine »še bolj imenitne« in še bolj »ubrisane«, kot bi bile brez naše »pomoči«.

Ko še ni bilo šestih blokov, in še ni bilo  več kot polovice hiš nad njimi, je bilo vse eno veliko polje in nad poljem gozd, ki je zakrival (in tudi prikrival) eno »najimenitnejših igrališč«, ki si jih otrok lahko zamisli - znamenito lokalno smetišče.

Ne vem, če se še kdo spomni, ampak v tistih časih so tudi do naših krajev pripotovale ogromne črede ovac, ki so jih na pašo prignali pastirji iz Bosne. Spominjam se črede iz najmanj 10 000 glav ovac, ki je bila teden (oz. celo več, če me ne vara spomin) stacionirana na teh naših tedaj še nepozidanih pašnikih.

Ko velika ljubiteljica živali sem skoraj ves svoj prosti čas, ko so bile tam, preživela v sredini te črede, uživala ob igranju z ovcami in klepetala s pastirji ter jim včasih prinesla tudi kak prigrizek. Tudi malo ovčko so mi ponudili za hvaležno darilo, a na mojo neizmerno žalost je nisem mogla vzeti. Joj, kako sem bila žalostna, ko so se zaradi iskanja nove paše, odpravili naprej. Mi je pa ostal nepozaben spomin na to prelepo doživetje.

Nad tem travnatim območjem je bil gozd, ki je bolj ali manj uspešno zakrival za nas otroke nadvse imenitno smetišče polno raznoraznih »zakladov«, ki so burili otroško domišljijo.

Res je bilo nekaj posebnega.

Kako se je na to smetišče (del je bil iz treh strani zabetoniran,  da se smeti niso posipale po hribu navzdol) vozilo smeti, nimam v spominu. Vem pa, da je bilo tam vedno znova in znova  ogromnoooo »zelo imenitnih« stvari, ki smo jih mulci redno raziskovali, iz njih izdelovali nadvse »uporabne« pripomočke, ki pa so zelo »prav prišle« tudi pri izvajanju raznih vragolij in »eksperimentov«. Vsak možen trenutek (in če doma seveda niso opazili), smo jo pobrisali na tisti ogromni kup smeti, ki so jih drugi zavrgli, za nas pa so bili vredni čistega zlata.

Kaj vse se je našlo…. uf, to je bilo življenje.

Še posebej fino pa je bilo za 1. maja (oz 30. aprila), ko smo pripravljali tradicionalne kresove.

Več dni smo »garali«, da smo drug drugega prehitevali pri pobiranju avtomobilskih gum, ki so zagotavljale, da je kres res dolgo gorel (ekologi, kar mirne živce oz. ne se preveč razburiti, saj v tistih časih nam ni nihče povedal, da je to zelo škodljivo za naravo in nas).

Žal pa je prišel tudi čas, ko so smetišče zaradi vedno bolj razvijajoče ekološke zavesti sanirali in »zakladov«, ki so nam mulcem polepšali marsikatero igro, ni bilo več. Kako je sanacija potekala in kam so »skrili« te naše zaklade, ne vem. So pa to območje uredili in parcele prodali za gradnjo individualnih družinskih hiš.  Mi smo v tem času na srečo odrasli in nas takšni »smetiščni zakladi« tako ali tako niso več mikali. Življenje je šlo dalje.

Vem pa, da je na sredini tega naselja je še nekaj časa ostala ogromna jama, ki se je z leti zapolnila z »raznim (ne)eko  materialom« iz vseh vetrov. Vse skupaj pa se je prekrilo s plastjo peska in zemlje. In tega sem prepričana, da se prvi »golanci« dobro spomnijo.

In zdaj je, že zaradi vsega predhodno povedanega, edina možna uporabna vrednost tega zemljišča le za ti. »vaški plac« oz. igrišče za podmladek iz Ograd, ki ga na srečo ni tako malo.

Majda Sepe - Med iskrenimi ljudmi  (https://www.youtube.com/watch?v=MXAUaJ6Pcd8)

Med iskrenimi ljudmi
se nikoli ne zgodi,
da zmaga laž,
pri vseh drugih pa velja,
da je nekaj slabega,
če preveč priznaš.
In odkar ta svet stoji,
so na njem živeli ti in ti,
človek bližnjega spozna,
ko ga ta enkrat izda,
do takrat pa malo veš.
Med iskrenimi ljudmi,
so preproste vse reči,
kot jasen dan.
Se pa najde marsikdo,
ki se zdi mu prepusto,
če je svet ubran.
In če misliš tudi ti,
da je dolgčas brez laži,
pojdi raje z njo…
naj se z dnevom jutrišnjim,
med iskrenimi ljudmi zbudim.

Od takrat (prebujanja eko zavesti in gradnje tega naselja) je sedaj 30, 35 ali celo 40 let bolj ali manj mirnega življenja prebivalcev Ograd na obronkih gozda. Mirnega življenja… dokler par let nazaj ni nekdo zaslišal rajske ptice, ki je zapela svojo zavajajočo pesem.

»Rajska ptica se vedno nenadoma pojavi, po navadi v gozdu ali gaju, ima zlat kljun in krasi jo prekrasno perje, lahko tudi zlate barve. Prepoznana pa je tudi po zelo lepem petju, ki poslušalca zavede in mu ta pogosto sledi.« (https://sl.wikipedia.org/wiki/Rajska_ptica)

In začela se je »bajka in povest na Ogradah«, ki je sicer ni napisal Janez Trdina.

(slovenski pisatelj in zgodovinar, * 29. maj 1830, Mengeš, † 14. julij 1905, Novo mesto), ki je prehodil Dolenjsko in Belo krajino in na svojih popotovanjih beležil svoja spoznanja o ljudskem življenju, delu, verovanju in navadah. To je kasneje uporabil v avtobiografskih delih, povestih, črticah in bajkah. Ene izmed znanih del so njegove Bajke in povesti o Gorjancih . (https://sl.wikipedia.org/wiki/Janez_Trdina)

Je pa njegova zgodba RAJSKA PTICA lahko za vse zelo poučna, če se izhaja iz nauka, ki ga zgodba vsebuje.

Oglejmo si le odlomek, za vse, ki je ne poznate ali pa ste jo pozabili:

»Bil je imeniten grof. Ta grof je šel v Gorjance na lov. Velika družba prijateljev in lovcev ga je spremila. Grof ugleda medveda in skoči za njim. Medved šine v goščavo, grof za njim. 

Medveda zmanjka in grof vidi, da se nahaja v neznanem kraju, po katerem še nikoli ni hodil.

Ta kraj je bil najlepši gaj, kakršnega ni videl ne v domači ne v tujih deželah. Z dreves so visela zlata jabolka iz debel se je cedil iz nekaterih med, iz nekaterih dišeče kadilo; prelepo je dišalo v tem gaju vse: trava, cvetice in celo listje na drevju. In če je grof pogledal na zemljo, se je lesketalo okoli njega brez števila bistrih studencev, v katerih se je pretakala srebropena voda po zlatopeski glini.

V senci krasnega gaja je bilo tiho, za čudo tiho. Poskakovala je od veje do veje samo ena ptičica. Nihče ne bi bil rekel, da je ptičica lepa, ko ne bi bila imela zlatega kljuna. Ali še lepši, stokrat lepši od zlatega kljuna je bil nje mili, sladki glas, katerega se grof ni mogel naslušati.

Ker se je bil utrudil, je sedel na klop, da se nekoliko odpočine, obenem pa kratkočasi z rajsko divnim petjem zlatokljune ptice. Tako je sedel in poslušal, kakor je mislil, dobre četrt, morebiti tudi pol ure. Prav nerad se je dvignil, ali se je dvigniti moral, da ga lovska družba ne bi pogrešila in se zanj bala.

Iz prijetnega gaja je prišel kmalu nazaj v goščavo in iz goščave na plan. Oziraje se na vse strani, je klical prijatelje in lovce, ali nikjer ni bilo žive duše: lovska družba je izginila, kakor da bi se bila pogreznila v zemljo.

Grof se je naveličal klicati in iskati, in šel domov. Ali silno se je čudil, da potov ni skoraj več poznal.

Koder je rasla poprej hosta, so se izprehajali po vinogradih veseli gorniki, in koder so pasli pastirji drobnico, so se zdaj trudili pridni oratarji.

Grof je strmel in si mel oči, ne vedoč, kaj bi si mislil, da se mu je pripetilo. Vprašal je gornike, če niso videli njegove družbe.

Gorniki so se mu začudili in dejali: "Kakove družbe? Kdo pa ste? Mi vas ne poznamo, ker vas še nikoli nismo videli." Vprašal je tudi oratarje, kdaj so šli domov grajski gosti in lovci.

Oratarji so se začudili in dejali: "Kaki gosti in lovci? Naš graščak ne lovi zveri, on lovi nas uboge kmete. Dokler je živel naš rajni grof, nismo vedeli, kaj je hudo. O slabih letinah nam je dajal živež zastonj. Na tlako nas ni nikoli silil. Desetino smo mu nosili v grad, kolikor smo sami hoteli. Od revežev ne bi bil vzel ne enega klasa.

V krčmah smo pili z njim in se gostili na njegov račun. Z našimi otroki se je šalil in igral in jih ljubil kakor svoje, da bi bil dal zanje svojo krščeno dušo.

Blagi gospod je šel v Gorjance na lov in tam ga je medved raztrgal. Zdaj se veseli v nebesih, katera je tudi pošteno zaslužil.

Njegovega praznega gradu se je polastil hmeljniški baron. Baron je delal s kmeti grje, nego s črno živino. Vole je prodal, mesto njih smo mu orali polje mi, naše žene in otroci. Za nami pa so hodili njegovi biriči in nas priganjali na delo z biči.

Biči pa niso bili spleteni iz govejskih jermenov, ampak iz kože, katero je baron urezal iz naših hrbtov.

Desetino je zahteval od vsega, kar raste na polju in v vinogradu, in od vsega, kar se pita in krmi v hlevu in v svinjaku. Zahteval jo je od revežev kakor od bogatinov, o slabih letinah ravno tako kakor o dobrih.

Ljudje so strašno godrnjali in preklinjali. Baron je pa rekel zabavljivo: 'Naj se zgodi po vaši volji!

Če nečete dajati desetine vi meni, jo bom dajal jaz vam.' In začel je jemati kmetom ves pridelek in priredek, puščal jim je samo borno desetino.

Mi smo poginjali od lakote in se jeli puntati. Baron pa je nabral krdelo žolnirjev in šel na lov. To je bil čuden lov, da svet še ni takega videl. Volkov, zajcev in druge živali se ni dotaknil, streljal in pobijal je samo kmete.

Kadar so mu prišli prijatelji v gosti, jim je napravil tako igro, da so se je gotovo vsi hudiči veselili. Igral je z njimi s kmetskimi glavami za kmetska dekleta. To grozo in silo trpimo zdaj že veliko veliko let. Ravno danes je trideset let, kar nam je vzel Bog dobrega grofa in z njim vred ves mir in vso srečo našega življenja."

Pazljivo je poslušal grof bridke tožbe ubogih oratarjev in se uveril, da ga je zadrževalo sladko petje zlatokljune ptice ne dobre četrt ali pol ure, ampak celih trideset let.

Ko se je razodel oratarjem, so ga spoznali najstarejši med njimi in vsi so popadali pred njim na kolena in glasno zahvalili Boga za neskončno milost da jim je povrnil dragega dobrotnika in odrešenika.

 Grof jim je rekel: "Vstanite in poiščite si orožja! V moj grad gre iz goščave pod zemljo skrivna pot, ki sem jo izdolbel s svojimi rokami in nisem povedal nikomur zanjo. Jaz pojdem pred vami; preden preteče štiriindvajset ur, bomo grad pridobili in vaše in moje sovražnike zasačili."

Hmeljniški baron je napravil tisti dan veliko gostbo, na katero je povabil vse svoje prijatelje in biriče. Po pojedini se je začel z njimi igrati, ne s kvartami in za denar kakor drugi, ampak po svoji stari navadi s kmetskimi glavami za kmetska dekleta.

Iz grada pride na igrališče oznanilo, da se je odprla zemlja in bruhnila iz sebe drhal oboroženih kmetov in rajnkega grofa. Baron se je zakrohotal: "Ta šala je vredna, da igramo nadalje vsak pot za dve dekleti in ne le za eno kakor do zdaj."

Grofovi kmetje so ujeli brez boja njega in vse njegove prijatelje in biriče. Grof jih je vpregel v pluge in brane in je oral in vlačil z njimi celo leto do zime.

Na delo jih je priganjal z biči, ki niso bili spleteni z govejskih jermenov, ampak iz kože, katero je izrezal iz njihovih hrbtov.

Ko je nastopila zima, je povabil vse svoje kmete in jim napravil veselico, da take še nikdar niso uživali, niti zanjo čuli. Po veselici se je pa napotil z njimi na igrališče.

Igrali so skupaj ves dan in vso noč z glavami hmeljniškega barona in njegovih prijateljev in biričev in igrali bogme niso za svoje ampak za graščine, denar in dekleta svojih mrtvih sovražnikov in krvnikov.« (http://lit.ijs.si/trdina.html#ra)

In nauk zgodbe: 

»Ljudje včasih vidijo samo eno stvar, se zavzemajo za delo, mislijo na večji zaslužek, in ne opazijo, kako čas hiti mimo njih, kako otroci rastejo, se prijatelji oddaljujejo od njih in okolica trpi zaradi njihove neobzirnosti. A ko se tega zavejo, je pogostokrat prepozno.« (https://sl.wikipedia.org/wiki/Rajska_ptica)

Ok, pa preidimo zdaj na tematiko, kateri je predhodni uvod namenjen.

Dom za oskrbo pomoči potrebnih in starejših občanov.

Zgodba se kot mantra ponavlja že od leta 1997. V letu 1998 je bil razpisan celo referendum za samoprispevek, ki bi nam omogočil odkup zemljišč, pripravo projektov in gradnjo športne dvorane ter doma za starejše občane (brskam po spominu in dozdeva se mi, da je bilo poleg tega še nekaj).

Referendum ni bil uspešen in »športno-socialna« mantra se v današnjih časih spet ponavlja, za kar pa smo si (to lahko priznamo) krivi sami.

Pa pustimo samoobtoževalne misli, da bi vse lahko že imeli, če nebi odklonili mesečno prispevati 1% ali 2% od svojega dohodka (mislim, da je bilo govora o 5 letih prispevanja). To je minilo in teh časov ni mogoče povrniti.

So pa zadnji poskusi za realizacijo teh želja, postali vedno bolj brezobzirno, neverjetno, finančno sofisticirani.  Ideje pa neprimerne in nesprejemljive za večino prebivalstva.

Kar se tiče doma za oskrbo pomoči potrebnih in starejših občanov, je bila občinskemu svetu aprila 2017 (na strani in pol gradiva, torej zelo skromno in na splošno),  predstavljena ideja  OBLIKOVANJA »SISTEMA GROZD« - MANJŠIH DOMOV, GERONTOLOŠKIH CENTROV V LOKALNI SKUPNOSTI. Razprava ni bila omogočena (na vprašanje zakaj, sem dobila pojasnilo, da je za razpravo še prezgodaj). Povedano je bilo, da je govora o javno zasebnem partnerstvu, da je investitor iz Avstrije, in da bodo cene nizke…  Občinski svet je dal soglasje, da se zaenkrat k temu projektu pristopi.

Sledila je razprava o lokaciji… no ja, razprave v bistvu ni bilo. Bili smo le obveščeni, da je lokacija mišljena na Ogradah. Ko sem opozorila, da je po družabnih omrežjih s strani prebivalcev Ograd zaznati mnenja o neustreznosti te lokacije, sem bila grobo prekinjena z besedami, da je zanj (za gospoda župana) razpravljanje po FB nepomembno in da ve, da je večina prebivalcev Ograd naklonjena gradnji tega objekta na Ogradah, saj je tam zemljišče, ki je v lasti občine.

Kljub temu, sem podala pobudo, da se čim prej (leta 2017) na Ogradah skliče zbor občanov, da se pred dokončno odločitvijo vloži še nekaj dodatnega napora in se prebivalce seznani z namero občine (se pogovori z občani o možnih rešitvah), vendar te pobude očitno nihče nikoli ni realiziral.

Gradivo, ki ga je na to temo predstavil župan občinskemu svetu 11. 4. 2017 si lahko ogledate na povezavi: https://www.loska-dolina.si/organi_in_uprava/obcinski_svet/seje_obcinskega_sveta/2017041311511106/, gradivo, ki ga je pripravila Občina Železniki pa na povezavi: https://www.zelezniki.si/files/other/news/152/69846K%2012.%20TO%C4%8CKI%20-%20SISTEM%20GROZD-projekt%20malih%20domov.pdf.

Pa presodite sami o korektnosti informacije, ki je bila takrat podana občinskemu svetu Občine Loška dolina (ob izhodišču, da razprava na to temo ni bila omogočena). Naj ob tem pripomnim, da sem imela pripravljena številna vprašanja za razpravo  iz gradiva, ki ga je predstavila občine Železniki in sem si ga sama pridobila na svetovnem spletu, vendar sem bila pri tej nameri prekinjena. Torej razprave ni bilo.

In zdaj je kar je! Projekt je zdaj zaradi samovoljnega obnašanja »občine«, očitno postavljen pod vprašaj.

Pa ne zaradi prebivalcev Ograd, ampak zaradi preslišanih opozoril o neustreznosti lokacije:

·      -   zaradi nasutja iz raznih odpadkov, ki jih bo pred gradnjo potreba odstraniti,

·     -    zaradi neustreznega vodovodnega (itd) omrežja, ki je prešibko že za oskrbo obstoječih družinskih hiš,

·      -   zaradi neustrezno urejenega odvodnjavanja  (ob nalivih že sedaj dviguje pokrove jaškov),

·      -   zaradi neustrezne kapacitete cest in tudi

·      -   zaradi same lokacije, ki starejšim nikakor ne omogoča ustrezne socialne vključenosti.

Pa naj bo dovolj naštevanja, čeprav je razlogov še veliko več.

Če se vrnem na zanimiv zapis (gradivo Občine Železniki) o Strateških izhodiščih »Sistema grozd« - manjših domov, gerontoloških centrov v lokalni skupnosti. Iz zapisa lahko razberemo, da naj bi bili bivajoči v domu v dinamičnem kontaktu z okoljem, kjer so prej delovali oz. živeli. Eno od načel sodobne institucionalne oskrbe starejših je načelo »življenje v javnem okolju neposredne lokalne skupnosti«.

Ob tem se postavlja vprašanje, če je to načelo sploh možno realizirati ob dislociranosti lokacije iz centra (gradnja na Ogradah). In še veliko je v tem gradivu zapisanega, ravno v smislu na kar opozarjajo prebivalci Ograd.

In po vseh odzivih in opozorilih (tudi po socialnih omrežjih) s strani prebivalcev Ograd (in drugih občanov) gre sklepati, da domu za oskrbo pomoči potrebnim in starejšim, nihče ne nasprotuje. Vsi se zavedamo/jo, da je na tem področju potrebno nekaj storiti, le poiskati je potrebno ustrezno lokacijo, ki bo prvenstveno ustrezala stanovalcem takšnega doma in bo iz vidika ustrezne infrastrukture, ustrezna tudi za okoliško prebivalstvo.

Postavlja se mi vprašanje:

Zakaj se je pred leti brez tehtnega razmisleka »rinilo« v projekt MEDGEN centra in se ni na tej isti lokaciji raje uredilo dom za oskrbo pomoči potrebnim in starejšim?

Mogoče zato, ker želi biti nekdo čim bolj všečen z minimalnim trudom in čem manj vložene energije.

Res je… MEDGEN center smo uredili s pomočjo evropskih sredstev (»brezplačno«???).

Ko pa se je ta projekt zaključil, moramo MEDGEN center (stavbo) vzdrževati mi. Kakšne stroške to dolgoročno predstavlja ni pomembno (?), saj se bodo s tem ukvarjali naši zanamci.

Vse te dejavnosti, ki se zdaj izvajajo v MEDGEN centru, bi se lahko izvajale tudi v domu, ki bi bil postavljen na tej lokaciji (tudi lahko zgrajen z evropskimi sredstvi, ali s pomočjo zunanjega investitorja). 

Potrebno bi bilo le pravočasno začeti planirati, imeti vizijo razvoja in potreb naše občine (beri: občanov).

Tako pa... samo, da je všečno, pa bomo že nekako.

Skratka zdajšnje stanje je tako, da občani potrebujejo/mo  točno tisto in točno tam, kjer »se nekdo domisli (ukaže)«. Trenutno je to objekt za oskrbo starejših zgrajen na ti. »deponiji«, zaradi katere se bo (pod težo objektov) najverjetneje pogreznil (če ne bo predhodne sanacije).

Pa še fitnes na prostem jim bodo poleg tega objekta postavili (če ne verjamete, poglejte v projekt ureditve), da se bodo oskrbovanci v domu lahko »fitnesirali«. Verjetno z razlogom, da bodo z »vozički ali hoduljami« zmogli premagati klanec do Ograd, ko se bodo vračali iz »sprehoda po centru Starega trga«.

Upam, da bralec ta zapis razume kot poskus ciničnega pogleda na predstavljen projekt (brez žaljivosti do stanovalcev takšnega doma), saj je vse skupaj nekako že razumeti kot norčevanje iz vseh nas, najbolj pa do starejših, ki bi bili v takšnem objektu nastanjeni in onemogočeni ohranjati socialne stike in družabnost.

Pa še dve vprašanji:

A je bilo s strani občine investitorju pojasnjeno, da se mu v gradnjo ponuja zemljišče, kjer je v bistvu nekakšna »deponija« vsega mogočega in najverjetneje ni varno za gradnjo takšnega objekta?

A je bilo s strani občine investitorju pojasnjeno, da je komunalno omrežje zelo vprašljivo (na kar so občino več let tudi opozarjali prebivalci Ograd) in se bodo pri gradnji lahko pojavili dodatni stroški, urejanja le tega?

Zato ponovno.

Če v tem trenutku do izgradnje tega objekta (tudi zaradi odločitve investitorja, ki je najverjetneje šele na javni obravnavi izvedel nova dejstva, za katera ni vedel) ne bo prišlo, ni krivda na prebivalcih Ograd, ampak si to »zaslugo« lahko pripiše tisti, ki se je tega projekta neustrezno lotil.

Odločite se, da boste gospodar sprememb
in ne žrtev sprememb.

[Brian Tracy]

Magnifico Gospod, težko sem ponižen

https://www.youtube.com/watch?v=UdkdBOBa4g8

V imenu očeta, v imenu sina
in svetega duha,
življenje mi je poslano iz nebes
direktno od boga!
Zato imam roke, zato imam noge,
dušo in telo,
oči, da vidim, srce, da ljubim
in tebe, da mi je lepo!

Gospod, težko sem ponižen,
ko vse mi gre dobro od rok!
Pogledam se rad v ogledalo.
Od sreče mi gre kar na jok!

Kdor ne pozna me ljubi,
možakar od hudiča sem jaz!
Zato gospod, težko sem ponižen!
Ampak drugače, svaka čast!

Prah sem bil in v prah se bom
na koncu spremenil,
In potem bom od mrtvih vstal
in se še enkrat rodil!

Ampak dokler sem tu in še diham zrak,
in muzika igra,
bom plesal polko, valček, tango, rumbo
kalipso ali čačača!
Gospod, težko sem ponižen,
ko vse mi gre dobro od rok!
Pogledam se rad v ogledalo.
Od sreče mi gre kar na jok!

Kdor ne pozna me ljubi,
možakar od hudiča sem jaz!
Zato gospod, težko sem ponižen!
Ampak drugače, svaka čast!

La, la, la, la...

ŠPORTNA ZGODBA O JARI KAČI OZ. O VOLKU IN ŠESTIH (ALI SEDMIH) KOZLIČKIH

ŠPORTNA ZGODBA O JARI KAČI OZ. O VOLKU IN ŠESTIH (ALI SEDMIH) KOZLIČKIH

Vse se da, če se hoče. A očitno se noče.

In na mojo (našo) veliko žalost tudi »pamet« posebnega izgleda – »štiri tačke in siv kožušček« (iz zgodbe: Vse se da ali kako so si Butalci omislili pamet (po dolinsko)) ni imela učinka. Ali ni bila dovolj »gajstna« pri »produkciji mladih pameti« ali pa je svoje naredila sosedova mačkica, ki je, mimogrede, najbolj prijazno, odkritosrčno, spoštljivo ter prijetno bitje, kar jih srečaš »na tem posvečenem občinskem kraju«. Ta nežna in drobcena živalca ti res polepša in olajša vstop v »epsko dogajanje lokalne Božanske komedije«. Zato ji res moramo oprostiti, če so vmes posegli njeni zobčki in mačji nagon.

Ampak vseeno... ooooo, mucica draga, kaj si storila, ko si nam »pamet snedla«?

ZGODBA SE NADALJUJE.

Ponovno kopica sprenevedanja, obračanja besed, ogromno neznank, vse povedano temelječe le na nepreverjenih ocenah in predpostavkah.

V dosedanji skoraj 24 letni lokalni praksi, se je vedno morebitne informacije občinskemu svetu predstavilo izven dnevnega reda in o njih se tudi še nikoli ni razpravljalo…. saj gre za informacijo, in ne za obliko gradiva za razpravo.

No ja, vse pa je enkrat prvič. Letos smo pač doživeli, da je bila »informacija o prejeti pobudi županu« uvrščena na dnevni red, očitno z namenom javnega norčevanja iz podpisnikov poziva za začasno ustavitev vseh aktivnosti v zadevi izgradnje večnamenske športne dvorane Stari trg pri Ložu (vsaj tako je bilo razumeti iz nadaljevanja dogajanja).

To sicer ni nobena težava, ampak če je že bila na dnevnem redu, bi se pričakovalo, da je s strani občinske uprave gradivo ustrezno pripravljeno, obdelano in obrazloženo - kot morajo biti pripravljena gradiva za obravnavo na sejah občinskega sveta, pa temu pa seveda ni bilo tako. Se je pač zgodila še ena javna blamaža prejemnika pobude in sestavljavca dnevnega reda, in jasno se je pokazalo, da imamo podpisniki poziva, na našo žalost,  še kako prav.

Marsikaj pa tudi pove, če prejemnik in naslovnik pobude začetek razprave o pobudi začne z besedami »naj zdaj povemo, kaj naj počne s tem«. Med drugim to pokaže tudi kakšen odnos ima do ti. »zakonodajnega organa na lokalni ravni«.

Zelo hitro postane jasno, da rek »ni vse zlato kar se sveti«, nedvomno drži.

Dragi moji, če od 4. 1. pa do 10. 1. 2019 (ko je bil razpis za izbor izvajalca za gradnjo športne dvorane zaključen) prejemnik pobude »ni vedel kaj početi s tem« in če poziv ni dovolj jasen in nedvoumen signal, da je potrebno zadeve pravočasno zaustaviti, ponovno preučiti in začeti na novo, potem res ne vem kaj še storiti. Težko lahko za to zadevo okrivimo sosedovo mačjo lakoto.

(V celoti pobudo lahko preberete v zgodbi: Vse se da ali kako so si Butalci omislili pamet (po dolinsko)).

Mogoče smo podpisniki naredili »napako«, ker nismo pobude napisali v angleškem, ali mogoče kakšnem drugem, bolj razumljivem jeziku, saj sem na seji zelo jasno slišala ošabno izjavo kaj »ona teži s tistimi zakoni in nam predava in nas uči o zakonih, tule na seji  sta dva zakona – glasovnica za ali proti.«

Ja, takle mamo in človeka kar zmrazi ob tovrstnih izjavah.

Takole si očitno nekdo arogantno razlaga izvajanje demokracije ( “L’etat,  c’est moi” (Država,  to sem jaz)) in poslovanje v skladu z zakonodajo v naši lokalni skupnosti.

A kaj hočemo, »to hoteli, to imeli«. Poledice pa bomo (žal) vsi trpeli.

In žal, je ravno zato potrebno nenehno in povsod poudarjati, da je tudi v tej občini temelj demokracija, vse naloge je potrebna izvajati v skladu z zakonodajo in seveda v skladu s  ti. »biblijo naše države« - Ustavo republike Slovenije.

In tudi glasovalni lističi »za ali proti« se MORAJO (!!!) dvigovati v skladu z načeli pravne države.

Mogoče ni odveč še navedba, da 11. člen Ustave RS določa, da je uradni jezik v Sloveniji slovenščina. Na območjih občin, v katerih živita italijanska ali madžarska narodna skupnost, je uradni jezik tudi italijanščina ali madžarščina. Torej podpisniki poziva županu, glede uradnega jezika v pozivu nismo naredili nič narobe, in bi s strani naslovnika moral biti ustrezno »razumljen« že 4. 1. 2019.

Kaj takšnega človek res zlepa ne doživi (razen tule pri nas.). In po takšni seansi (v povezavi s specifično kulturo komuniciranja) si psihično izčrpan, zgrožen in razočaran nad vsem skupaj.

In se resno začneš spraševati, kje za vraga smo v teh 28 ali 29  letih »zafurali zadevo«, da se to sploh lahko dogaja.

Med samim dogajanjem na seji začneš v mislih podoživljati celo pravljico o »volku in sedmih (ali kakem manj, glede na njegovo krzno) kozličkih«, ko volk uporabi razne zvijačnosti, da bi vstopil v dom teh kozličkov. Na misel mi je prišla tudi zgodba o »jari kači«, v kateri se sprašujejo »vendar, če je samo črta, ta kača, kje je potem njen pričetek in kje njen konec?«

In tako sem se (v svojem vročinskem in 3 urnem pooperativnem stanju) počutila kot v začaranem krogu, kateremu ni bilo videti konca.

Torej, razvnela se je razprava, ki je na moje veliko razočaranje še povečala moje dvome v ustreznost projekta izgradnje take večnamenske športne dvorane, kot je bila objavljena v javnem naročilu za izbor izvajalca izgradnje.

Oziroma dvoma, da je celoten projekt zastavljen preveč megalomansko in za naše potrebe neustrezno, ni več.

Vse skupaj je preveliko in predrago (zdaj je bil omenjen znesek 5,3 mio EUR z DDV, pa še to le okvirno).

Letni strošek vzdrževanja v višini 120.000 EUR je prevelik (zanimivo, tudi planiran prihodek je v višini 120.000 EUR??).

Planirana najemnina na uro med 25 do 45 EUR je previsoka. Kot je na hitro izračunala kolegica svetnica na sami seji, pa ne bo pokrila letnega stroška tudi, če je dvorana vse dni v letu po urni postavki 45 EUR oddana po 13 ur dnevno.

Kdo naj bi dvorano upravljal in vzdrževal ni pomislil še nihče. Poleg tega pa je v dokumentaciji že sedaj navedeno 3,6 mio EUR tekoče izgube (mislim, da se terminologija te izgube glasi nekako tako).

In še vedno se trmasto  vztraja, da v Loški dolini neobhodno nujno potrebujemo ta "mercedes (včasih je bil omenjen tudi BMW) med telovadnicami" (tako nekako se je izrazil župan).

NO, PA NADALJUJMO »ZGODBO«.

Na provokacijo, »kaj naj zdaj počnejo naprej zaradi tega poziva«, sem povedala naslednje:

Kako in kaj naprej, je stvar prejemnika poziva, saj je imel čas za ukrepanje od 4. 1. 2019 pa do zaključka javnega naročila 10. 1. 2019. V tem času bi, v skladu z zakonom, lahko ukrepal kot navaja poziv, ki ga je prejel. Če tega ni storil, pa naj potem ne sprašuje podpisnikov kaj naprej.

Povedano je bilo tudi, da je poleg ostalega, ta dvorana za našo občino predraga, predimenzionirana, predvideni so previsoki letni stroški vzdrževanja, zunanja podoba ni ustrezna za naše kraje in še kaj bi se našlo. Podala sem tudi oceno, da bi za naše lokalne rekreativne potrebe in za potrebe osnovne šole, zadostovala dvorana kot je na Blokah ali na Rakeku in v cenovnih okvirih kot je bilo na Blokah (neuradna informacija okoli 2,2 mio + DDV) in Rakeku (neuradna informacija okoli 3 mio z DDV). 

Zadnji primer ustrezne dvorane v velikosti cca 1100 m² pa je bil predstavljen po TV ravno včeraj (14. 1. 2019) in sicer telovadnica za cca 2,25 mio EUR v Stražišču pri Kranju. (podrobnosti si bralci lahko ogledate na linkih: http://www.elsist.si/reference/telovadnica-strazisce/  in https://www.kranj.si/KRANJ_SI,,kranj_moje_mesto,aktualno,novice.htm&showNews=NEWSQREJMX1020201794722 ).

To bi bila po moji oceni najbolj ustrezna rešitev tudi za naš kraj, saj je zadeva cenovno ustrezna, poskrbljeno je za upravljanje, cene so nadzorovane, občino bo vzdrževanje letno stalo le po 30.000 eur, po 15 letih pa telovadnica preide v občinsko last.

Povedala sem, da naj si nihče ne predstavlja, da bodo teh 120.000 EUR plačali uporabniki telovadnice, če ostane projekt takšen kot so si zamislili na občini. In zavedati se je potrebno, da bodo v nekaj letih vsi stroški vzdrževanja raznih »občinskih hiš«, od telovadnice, MEDGEN centra in še česa, prešli na občinski proračun, ki bo nazadnje samo za takšne stroške plačeval 600.000 EUR ali več letno. Kar pomeni, da bomo na koncu, glede na višino proračuna, »pojedli sami sebe«. Zato je potrebno k vsaki investiciji pristopati racionalno, z mislijo kaj to dolgoročno pomeni za vzdrževanje.

Poudarila sem, da si ni realno domišljati, da bomo iz Eko sklada avtomatsko dobili tistih 800.000 EUR (za katere se tako na veliko razlaga, kaj smo dobili in nam pripada). Ta sredstva bomo dobili (ali pa jih ne bomo) šele, ko bo telovadnica postavljena. 

Po zaključku del bo posebna strokovna komisija prišla preveriti vse podrobnosti v gradnji. Če bodo ugotovili samo malenkostno odstopanje od eko standardov, potem tega denarja v proračun ne bo.
Morala sem popraviti tudi neverodostojno informacijo, ki pravi da je cela telovadnica oblečena v steklo, za naš kraj najbolj kompatibilna rešitev in za pridobitev sredstev iz eko sklada najboljša rešitev. Če se le malo posvetiš tej zadevi (jo raziščeš), ugotoviš, da bi po razpisnih pogojih eko sklada za telovadnico, ki je v kombinaciji z lesom (kar bi bilo tudi za naš kraj bolj sprejemljivo), lahko dobili tudi 25% več nepovratnih sredstev, kot za ta stekleni čudotvor.

Skratka… razprava je bila burna. Potekala pa je v nenehnem obračanju besed in izjav, ki so bile vedno bolj… naj enostavno rečem le… neverjetne.

Neverjetno je to, da je bila občinskemu svetu posredovana informacija, da je »vrednost projekta po oceni projektanta 5,3 mio EUR z DDV«. Še bolj neverjetne so bile izjave, da pri vrednosti projekta (pazi(!!), vrednost, ki je bila na razpisu), govorimo le o projektantski ocenjeni vrednosti.

Očitno nekdo ne pozna predmetne zakonodaje in poskuša spremembe zneskov že vnaprej opravičevati z navedbami, da je vse skupaj le ocena. Samo upamo lahko, da ne bodo tudi pogodbe podpisali z navedbo, da gre za ocenjen znesek, potem pa ni pomembno koliko bo vse skupaj stalo.

Dobili smo tudi informacijo, da je v investicijskem načrtu navedeno, da bodo predvideni letni stroški vzdrževanja te dvorane v višini 120.000 EUR in ravno tako predvideni prihodki v višini 120.000 EUR.

Na večkratno vprašanje, od kje so predvideni prihodki, ni bilo odgovora. Posredovan je bil je odgovor, da je predvidena najemnina na uro med 25 EUR in 45 EUR in da je predvideno, da bo do 14. ure telovadnica rezervirana za osnovno šolo.

Povedano je bilo tudi, da je na podlagi sklepa občinskega sveta iz preteklega sklica, že podpisan najem kredita za 3 mio EUR in da bo s tem kreditom stroškov obresti le 215.000 EUR v 20 letih. Ker je bila članom občinskega sveta, glede na poznavanje kreditne problematike, ta informacija nerealna, so bila podana dodatna vprašanja, ki pa niso doživela epiloga v ustreznih pojasnilih.

S strani župana je bila posredovana tudi informacija, da je Športna zveza Loška dolina vključena v aktivnosti priprave projekta že od prve predstavitve projekta, in da je zveza podala pozitivno mnenje na PARCELNO ŠTEVILKO.

Tukaj moram posebej poudariti, da je bilo povedano, da gre za pozitivno mnenje na PARCELNO ŠTEVILKO (????). Kje pa je pozitivno mnenje na vse podrobnosti v projektu, ki bi ga bilo potrebno imeti še preden se ga je dalo v javno objavo za izbor izvajalca za izgradnjo tega objekta tako kot si ga je zamislila občinska uprava?

Tega dokumenta pa ni in ga očitno nikoli ni bilo. Edini »papir«, ki ga občina ima s strani Športne zveze, je dokument iz novembra 2018 (8.11.2018), ki ga je Športna zveza podala občini z namenom, da se je občina sploh lahko prijavila na sredstva Fundacije za šport (tule bi podala predlog, da Športna zveza ta dokument objavi tudi na družabnem omrežju in s tem prepreči nadaljnje »mahanje« s papirjem, ki v bistvu ne soglaša z ničemer).

Na vprašanje, kje je pa kakšen predhodni papir oz. soglasje, da »športniki s projektom soglašajo« (občinski svet preteklega sklica je bil namreč seznanjen s takšno informacijo), ni bilo odgovora.

Če nadaljujem z informacijami (podatki), ki so bile občinskemu svetu še posredovane:

·       -  da je bila glede cene dvorane narejena preverba na trgu in da je vse ustrezno in, da ima dvorana v Loški dolini 4000 m² površine (kasneje je bilo popravljeno, da ima 2941 m² neto tlorisne površine),

·         -da je bil pri Upravni enoti Cerknica najavljen začetek del izgradnje večnamenskega objekta in je zato gradbeno dovoljenje veljavno,

·         -da je bil 21. 6. 2018 otroški občinski svet in njihova glavna točka je bila športna dvorana itd ...

V razpravi sem izpostavila, da če občina to zmore, nimam nič proti najemu kredita tudi v višini 5 mio EUR, vendar se lahko za telovadnico porabi največ 3 mio EUR, kar bi bila nekako še sprejemljiva cena glede na informacije od drugod. Ostalo pa se porabi za ureditev vodovoda, kanalizacije.

Moje besede so bile nemudoma »obrnjene« in mi je bilo pojasnjeno, da se ne sme za telovadnico najeti 5 mio in potem denar porabiti za nekaj drugega. Na obračanje mojih besed sem jih opozorila in tudi povedala, da mi je poznano, kako se lahko najema kredite, govorim le o kreditni sposobnosti občine.

Po razpravi smo člani občinskega sveta dobili še en »poduk« v smislu:

·        - vam očitno ni jasno, kaj pomeni začasna zaustavitev postopkov,

·        - v 48 dneh od zaključka javnega naročila mora biti podpisana pogodba, sicer tega razpisa ni več možno ponoviti,

·       -  v proračunu se vedno planira vrednosti z DDV,

·        - potem bomo 3 leta samo planske akte urejali,

·        - posredovana informacija javnega značaja je bila pravočasna in ne drži, da je bila prepozna.

Na takšne navedbe se je pač bilo potrebno odzvati in podučevalcu pojasniti, da:

·        - je popolnoma jasno, kaj pomeni začasna zaustavitev. Očitno pa v občinski upravi ni poznan zakon o javnem naročanju (ZJN-3), ki popolnoma jasno navaja, kako bi morali postopati po prejemu »poziva županu«. Povedano je bilo tudi, da naj se pogleda 1. odst. 90. člena, da ne izgubljajo časa z iskanjem.

·         ja res je, da je sedaj potrebno odločiti v 48 dneh in da točno takega razpisa ni več možno ponoviti. Vendar ni tule nič spornega, saj podpisniki »poziva županu« ne želimo ponovitve točno takšnega razpisa, ker tak ni ustrezen, ampak so potrebne spremembe.

·         -se v proračunu vedno planira vrednost z DDV, vendar tule nismo govorili o proračunu, ampak o javnem naročilu in ponudbah, pri katerih pa se DDV po zakonu, izkazuje ločeno, zato naj se ne obrača mojih besed.

·         -koliko časa se bodo urejali dokumenti, je odvisno od aktivnosti občinske uprave, lahko zelo hitro, lahko pa tudi nenormalno dolgo.

·         -Glede informacije javnega značaja, ki sem jo želela pridobiti s strani občine, pa je bilo takole: 10. 12. 2018 sem poslala zahtevo, 11. 12. 2018 sem dobila potrdilo s strani glavne pisarne, da so vlogo prejeli. Če se začne 20 dnevni rok šteti naslednji dan (tj 12. 12. 2018) bi morala povratno informacijo dobiti najkasneje 31. 12. 2018 do polnoči. Dobila pa sem jo 3. 1. 2019. Informacija je bila prepozna, kazen za odgovorno osebo pa je 800 EUR. Sem pa povedala, da prijave zaenkrat ne bom podala in so tozadevno zaenkrat lahko brez skrbi.

Razprava se je nadaljevala, vse se je res vleklo kot »jara kača«. Govorili smo, spraševali smo, odgovori so bili taki kot so bili. V vmesnem času sem doživela še verbalni napad, ki je presegel vse meje bontona in dobrega okusa.

Med odmorom, ko so bile kamere ugasnjene, ponovni napad in arogantno kričanje »da se še spat ne upate, ker se bojite, da se zjutraj ne boste zbudili.«

In potem je odmora konec, kamere se prižgejo…. ups, zdaj pa pazimo na obnašanje. Občani gledajo.

In smo nadaljevali z besedami …. »no kaj naj zdaj naredim… ali hočete, da ukinem postopke ali naj zadržim postopke… ne vem, kaj naj naredim… povejte«….

Ponovno sem se vključila v razpravo in povedala, da:

»lahko sedaj naredi kar hoče, vendar mora biti v skladu z zakonodajo. Zadeve bi lahko rešil že takoj po prejemu poziva, tako da bi pristopil k ustavitvi postopka, ki je bila možna do roka za oddajo ponudb (in ne več do roka za odpiranje ponudb, kot je bilo urejeno v predhodni zakonodaji). V primeru postopka javnega naročanja, v katerem je naročnik objavil obvestilo o oddaji javnega naročila, moral odločitev o ustavitvi objaviti tudi na portalu javnih naročil in če je to primerno tudi v Uradnem listu Evropske unije. Morebitne prejete ponudbe pa bi moral vrniti ponudnikom neodprte.

Zato me ob tej priložnosti zanima tudi kolikšen strošek oz. koliko je občina že plačala zunanjemu izvajalcu, ki izvaja to javno naročilo za občino, in ali je občina tega zunanjega izvajalca seznanila s pozivom, ki so ga štirje svetniki posredovali županu, saj ocenjujem, da so izvajalci strokovnjaki in bi vedeli kaj s tem početi. In zanima me tudi, kako je ta »zunanji izvajalec« reagiral na poziv.«

Odgovora o strošku ni bilo, razen informacije, da tega trenutno ne vesta niti župan niti direktor. Odgovora o reakciji zunanjega izvajalca pa tudi ne, zato ocenjujem, da s pozivom najverjetneje ni bil seznanjen, zato se odgovornosti za neustrezno reagiranje, nikakor ne more pripisovati temu zunanjemu podjetju.

Če nadaljujem… predstavila sem svoje stališče, da: 

»dvorane v predloženem obsegu in izvedbi ne bom podprla iz razlogov, ki sem jih že predhodno navajala. Podprla bom rešitev v vrednosti največ 3 mio EUR, zato predlagam, da se nemudoma sestanemo s športno zvezo, zadeve preučimo, ugotovimo ali lahko govori o sprejemljivosti športne dvorane za rekreativni šport v okvirih npr. Stražišča pri Kranju, skupaj oblikujemo zahteve, ki jih mora upoštevati arhitekt pri izrisu načrta (tudi cenovni okvir največ 3 mio EUR)  in gremo takoj  v postopek od začetka. Če se zadeve lotimo takoj, je realna možnost, da lahko začnemo s postopki izgradnje že konec letošnjega leta. Le lotiti se je potrebno takoj. In, če se lotimo takoj ne bodo izgubljena niti sredstva Eko sklada, ki jih v primeru ustreznih gradbenih rešitev z lesom, lahko dobimo še 25% več«.

To moje stališče, sem ponovila še najmanj 2x, ker je župan nenehno izpostavljal, »naj povemo, kaj naj dela naprej«. Vendar sem bila očitno »neslišana, nevidna« oz. PRESLIŠANA.

Ostalih pet članov občinskega sveta pa je imelo pomisleke, ki so izkazovali, da brez dodatnih informacij, svojega stališča še ne morejo podati. Iz tega razloga se bodo v petek, 18. 1. 2019 srečali na ti. »usklajevalnem sestanku« in nadaljevali tovrstno razpravo.

Kot že povedano, moje stališče je nesporno, postopek kako se je potrebno zadeve ponovno lotiti sem pa tudi navedla (sem  morala tudi zapisati, če na seji nisem bila slišana).

Tega usklajevalnega sestanka se iz bolniškega razloga (če zanemarim razlog nesmiselnosti) ne bom udeležila. Sem pa vesela, da imajo sedaj posamezniki sploh možnost pridobiti morebitne manjkajoče informacije (ki bi jih sicer morali dobiti že v sredini decembra 2018, pa pripravljenosti s strani pristojnih ni bilo).

Mogoče ob tej priložnosti še beseda ali dve o bontonu.

»Bontón (iz francoščine, pomeni dober ton) zajema pravila spodobnega vedenja v družbi. Gre za splošne konvencionalne oblike obnašanja, ki veljajo v določenem okolju. Pravil spodobnega vedenja ni mogoče vsesplošno definirati, ker so odvisna od kulture, časa, družbenega sloja ... Zato z načinom obnašanja človek veliko pove o svojem statusu. (https://sl.wikipedia.org/wiki/Bonton)

LE V VEDNOST: Ta povzetek zapisa na nikogar osebnostno ne namiguje. Vse skupaj naj si bralec razloži tako, kot sam razume.

Pa še na nekaj bi opozorila.

V nadaljnjih sejah občinskega sveta me boste očitno videvali sedečo na nasprotni strani ostalih svetnikov.

Na tej seji sem sedela ločeno zaradi svoje gripoznosti in drugih zdravstvenih težav.

Glede na napad, ki sem ga tudi zaradi tega doživela s strani enega od svetnikov, pa sem se odločila, da tu ostanem tudi v nadaljnje.

Poleg tega sem ugotovila, da je tako sodelovanje na seji veliko preprosteje kot, če zelo ponižujoče sedimo kot otroci v osnovni šoli in na ukaz (kot »pred strelskim vodom«), pri razpravljanju pa ni omogočeno niti, da človeka s katerim govoriš gledaš v oči (ni mi namreč potrebno nastopati le za kamero, saj ne napovedujem TV dnevnika, ampak govorim neposredno s človekom o stvareh, ki jih poznam).

Z upanjem, da se končno že enkrat »preseka ta športna jara kača« (v nasprotnem primeru pa upam, da jo preseka nadzorni odbor) in da se preneha ta finančno-verbalna presija, želim, da nam nekako uspe ohraniti

Mens sana in corpore sano.

(Zdrav duh v zdravem telesu.)

Iztok Mlakar - Republika Palma de Cocco

https://www.youtube.com/watch?v=EWTl7x0xVDg

Pa le priporočilo: RES SI JE VREDNO OGLEDATI POSNETEK TE SEJE, KI BO PREDVAJAN PREDVIDOMA V NEDELJO, 20.1.2019 NA TV ORON.