ČAS ZA REGRESIJO OBDOBJA IN LJUDI (»Kranjec moj mu osle kaže«)

 

Pretekli zgodovinski in zasebni dogodki so na nas imeli izjemen vpliv, kljub temu, da se mi tega sploh ne zavedamo. Njihova moč pa se lahko občuti v našem sedanjem življenju, ko nosimo njihove posledice, ki pa so lahko tudi zelo škodljive in negativne. 

In šele regresija nam odpre pogled, da dojamemo zakaj se srečujemo z določenimi situacijami in težavami in kako nam stari občutki krivde preprečujejo, da bi nam šlo dobro. V regresiji oseba govori iz duše. Duši gola dejstva niso pomembna.

Vsak pride v »tista leta«, ko se začne resno spraševati ali je bilo njegovo dosedanje življenje vredno življenja, ali je v življenju dosegel kakega od svojih ciljev in kaj od življenja pričakuje vnaprej.

                                                                        In takrat se zgodi.

Nekateri se zapijejo, drugi so kar naenkrat v depresiji,  tretji kar naenkrat niso več zadovoljni s svojimi partnerji in kot bolhe skačejo v »vesele urice« tu in tam, četrti urejajo svoje misli, analizirajo doseženo in se odločijo za smer svojega življenja in dela, peti lahko celo zaključijo tozemsko prebivanje in še in še variantnih »rešitev« se porodi v človeških glavah (predvsem v tistih, s vsem in vedno, nezadovoljnih).

Včasih pa se, nepredvideno, v življenje kar nekako  vrinejo aktivnosti, ki jih pač zaradi občutka domoljubja  moraš opraviti in za določeno obdobje svoj način življenja temu, hočeš-nočeš,  prilagoditi dogajanju.

Tudi meni se je to prilagajanje zgodilo in doživela sem tudi izkušnji, ki jih, roko na srce, marsikomu življenje ne nakloni nikoli.  To je kandiranje za poslansko in župansko funkcijo.

Obe sta bili lepi izkušnji, ki sta me (čeprav pri teh letih) še vedno marsikaj naučili in mi omogočili spoznati ogromno dobrih, prijetnih in poštenih ljudi.

Na površje pa je tudi tokrat privrelo tudi precejšnje razočaranje nad zlohotnostjo nekaterih posameznikov.

Težko je po vsem tem v človeku – posamezniku videti le dobro. Saj veste kako je, »če te kača piči, se potem še vrvi bojiš«.

Kljub občutku neizmernega ponosa zaradi podpore, ki sem jo vsakokrat dobila, se ni moč izogniti občutku zgroženosti, ker so med nami tudi  posamezniki, ki prav »blestijo« v specifičnosti njihovega odurnega in nepriljudnega odnosa in v njihovih nizkotnih napadih.

Ti primerki človeške sramote si res zaslužijo »zlato medaljo« iz področja spletkarjenja, pokvarjenih dejanj in nizkotnega izrazoslovja. Res se vsakokrat začudim od kod se je pri nekaterih vzela vsa ta hudobija, ki jo posamezniki v naši skupnosti premorejo in vsa ta zloba, ki jo je sposoben proizvesti le in posamezen človek.

A žal so takšni ljudje tako omejenih misli, da se svoje nesocializiranosti (da o nepismenosti niti ne govorim),  niti ne zavedajo.

Verjetno je (predvsem pri teh posameznikih)  »nekaj  tudi na tej potrebi« po regresiji. Mogoče bi se s tem rešili svoje zlohotnosti.

 

OK, njihovo obnašanje in kako se »mentalno urediti« je na srečo njihova zasebna stvar.

Če tega s seboj ne bodo uredili, se bo, ko pride njihov čas,  »tlačenje zemljice« zagotovo neslavno končalo v obžalovanju in kesanju za vse packarije, ki so jih počeli.

Jaz pa sem preko vseh teh pritlehnosti, ki sem jih doživela,  prešla z nasmehom in dvignjeno glavo, saj me je vse to le še utrdilo in mi dokončno izoblikovalo zelo jasno sliko za kaj, za koga in  koliko se je vredno za nekoga truditi.

Dozorelo pa je spoznanje, da si nekateri mojega truda, žrtvovanja mojega časa in sredstev,  pač ne zaslužijo.  

To dobronamernega človeka sicer razžalosti, saj je vedno nekje v ozadju nek mili glas – pomagaj, rešuj probleme, svetuj, tolaži itd. 

A vseeno človeka to spoznanje tudi osvobodi tistega nenehnega kljuvanja v podzavesti – delaj, da nam bo vsem bolje;  trudi se za skupno dobro; dopovej jim, da to za nas ni dobro in moramo popraviti, narediti drugače; izpostavi se, saj drugega ni  in povej, da se naš skupni denar troši neustrezno itd  .

Še vedno se ne morem obrniti stran, ko se dela škoda, nezakonitosti ali če se nekomu namerno škoduje in še vedno bom opozarjala, če bom zaznala, da nekaj ni dobro in pravilno.

Velja pa le pripomniti, da je do tokratne nujne rešilne zamenjave  v naši skupnosti prišlo tudi zaradi mojega izpostavljanja in truda, da sem večinski javnosti dokazala, da se zadeve ne odvijajo v korist skupnosti in  da je sprememba neobhodno  nujna.

No, večina je tokrat, na srečo,  razumela, čeprav sem bila tudi zaradi teh opozarjanj s strani posameznikov velikokrat blatena, zaničevana in deležna raznih »pritiskov in naročanja nekomu je potrebno nekaj storiti« z namenom, da ogrozijo tudi mojo eksistenco.

Pa javnost tega niti ne ve oz. lepše rečeno – ljudje tudi težko verjamejo dojamejo kako zlobni so posamezniki, ko izvedo - saj sami takšnih groženj in zahrbtnih dejanj večinoma nikoli niso in nikoli ne bodo doživeli.

Ja, ljudje moji, tako se »ta svet vrti«.

Nekaterim počasneje in drugim očitno veliko hitreje.

 

Brincljeva luknjica

https://www.youtube.com/watch?v=Wwpp7O1w1j4

 

In ogrožanje eksistence nekoga, ki ni bil »poslušen« in se v dobro vseh nas ni uklonil »apetitom in kariernim ambicijam« ljudi, ki bi bili lahko (roko na srce) že nekaj let upokojeni, se sedaj dogaja nekomu drugemu. S strani ljudi iste proveninence kot so bili v mojem primeru. Ampak to je zgodba s katero bo javnost prej ali slej javno seznanjena. Zato tokrat samo toliko. Pa še to. Ključni akterji zagotovo ne bodo veseli vseh preiskav, ki jim bodo grenile jesen življenja.

Ob tem se sprašujem, pa kaj »za hudiča« imate nad seboj , kaj se vam je zgodilo tako hudega, da je v vas toliko zlobe. Ma v teh ljudeh mora biti res  biti kak vpliv sveta iz »pete dimenzije«.  

Fantje »dragi«,

takšnih zadev se ne odpušča in jih ni moč odpustiti. Tudi pri spovedi ne, če karikiram.

Če je v človeku prisotno toliko zlobe, se res težko živi.

Življenje pa bo zagotovo postalo še veliko težje. Malo zaradi oglašanja vesti (če jo imajo sploh kaj) in malo zaradi občanov, ko bodo enkrat izvedeli imena, dejanja in zahteve, ki se jih niso uresničile.

                                                          Nič ne zavidam. Hudo bo.

 

Kljub vsemu dogajanju pa se je zaenkrat (temu pravim, na srečo), še našlo nekaj entuziastov, ki so (smo) se na lokalni ravni izpostavili in »ubrano zapeli po istih notah«.

In kljub vsemu napisanemu,  še vedno želij/o/mo delati za boljši skupni jutri.

Včasih imam občutek kot bi bili nori.

 

Zaradi občutka norosti ali celo občutka nemoči,  nas je vedno manj in manj.  In to je lahko za zanamce precej zaskrbljujoče.

 

France Prešeren je imel kar prav v svoji Glosi:

"Slep je, kdor se s petjam vkvarja,
Kranjec moj mu osle kaže;
pevcu vedno sreča laže,
on živi, umrje brez dnarja."

Le začniva pri Homeri,
prosil reva dni je stare;
mraz Ovidja v Pontu tare;
drugih pevcov zgodbe beri:
nam spričuje Alighieri,
káko sreča pevce udarja;
nam spričujeta pisarja
Luzijade, Don Kihota,
kákošne Parnasa pota -
slep je, kdor se s petjam vkvarja.

(F. Prešeren: Glosa)

In bojim se, da »lokalni politični novinci« kje ne obupajo in se po koncu mandata ne umaknejo od vsega in vseh skupaj, saj kaj takšnega, kot bodo dobili »v zahvalo« za svoj trud, v življenju najverjetneje še niso doživeli.  

 

Káj Petrarkov, káj nam Tasov
treba pevcov je prijetnih?
slišim od butic neukretnih
prašat zdanjih, prednjih časov.
Kómur mar prijetnih glasov
pesem, ki pojó Matjaže,
boje krog hrvaške straže,
mar, kar pevec pel Ilirje,
mar Čebel'ce roji štirje,
Kranjec moj mu osle kaže.

(F. Prešeren: Glosa)

 

Kljub vsemu upam, da bodo zdržali, saj bi morali ostati na lokalni sceni vsaj še desetletje ali dve, ko nas v teh krogih že več ne bo.

 In kolikor bo v moji moči, jim bom kolikor časa bom še poleg, pomagala in jih nudila roko - nasvet, saj želim, da se zavožene stvari popravijo tako, da bo prav in da se tudi za naprej razvoj zastavi na ustreznih in trdnih temeljih.  

Lani je slepar starino
še prodajal, nosil škatle,
meril platno, trak na vatle,
letos kupi si grajšino.
Naj gre pevec v daljno Kino,
še naprej se pot mu kaže,
naj si s tinto prste maže,
naj ljubezen si obeta,
vneti lepega dekleta,
pevcu vedno sreča laže.

(F. Prešeren: Glosa)

 

Kljub vsemu mi še vedno nekako ni vseeno.

Kako gre že tisto o »poslednjem Mohikancu«, ki je,

v prispodobi, kot zadnji predstavnik izginjajoče skupine?

Uf, spet se je  v misli prikradel ta občutek norosti

 

Če bo človeška zloba uničila voljo še tem ljudem, potem pa se bo v tej skupnosti pač  zgodilo kar se bo zgodilo.

Naslednjič (in v prihodnje) nikogar več ne bo, ki bi sploh želel nastaviti  hrbet »za udarce zlobnih jezikov« in nikogar več ne bo, ki bo sploh še pripravljen »nastaviti obraz za javni pljuvalnik«.

Vender peti on ne jenja;
grab'te dnarje vkup gotove,
kupovájte si gradove,
v njih živite brez trpljénja!
Koder se nebo razpenja,
grad je pevca brez vratarja,
v njem zlatnina čista zarja,
srebrnina rosa trave,
s tem posestvam brez težave
on živi, umrje brez dnarja.

(F. Prešeren: Glosa)

 

No ja, bodo, ampak takšnih, ki znajo zadeve urejati in urediti, med njimi ne bo več. 

Kaj se zgodi, če vodja vodenju in razvojnim nalogam ni dorasel, pa smo že občutili in posledice nesposobnosti tudi sedaj vsi zelo občutimo. Zato je bila sprememba nujna. Da se zadeve končno začno, dokler je to sploh še mogoče,  urejati in se enkrat za vselej uredijo.

 

No ja, recimo, da mi še vedno ni vseeno tudi zato, ker sem v to lokalno skupnost, na različnih nalogah, vložila 27 let svojega življenja. Dolg staž, ki ga trenutno premore zelo malo naših občanov.

 

Tudi izmed tistih, izrazito zlobnih in žaljivih jezikov, ne.

 

Malce čudno depresiven ponovni začetek, kaj ne?

 

Včasih je potrebno tudi to. Recimo, da je to nekakšna regresija preteklosti za bolj trden in pozitiven nov začetek. 

 

In sedaj SMO NA ZAČETKU nečesa boljšega, lepšega, bolj pozitivnega in bolj spoštljivega.

In to iskreno verjamem.

»Ko spet bo lepo ………«

 

 

 

Zadnji Val - Ko spet bo lepo (Official Video)

 

https://www.youtube.com/watch?v=auKtm-4vp7c

ZGODBE IZ (LOKALNE) NARNIJE ALI EPPUR SI MUOVE (PA KAKORKOLI ŽE)

ZGODBE IZ (LOKALNE) NARNIJE  ALI  EPPUR SI MUOVE (PA KAKORKOLI ŽE)

 

Oh, ti naša draga Loška dolina! Bliža se čas, ko se bodo končno zgodile spremembe.

Ali pa jih pač jih ne bo, če bo tako določila večina.

Nekako ne morem mimo dejstva, da je na dan 1.1. 2010 v občini  živelo 3954 prebivalcev, od tega državljanov RS 3615 in tujih državljanov 339. Na dan 1.1. 2022 pa je prebivalcev v občini  le še 3624, od tega 3285 državljanov in 339 tujih državljanov. 330 prebivalcev občine, državljanov RS, je v dobrih 3 mandatih v tej občini  »zmanjkalo«.

 

Adi Smolar (Od A do S) - Nas svet se pa vrti

https://www.youtube.com/watch?v=uGbuVO8Fo9Y

 

Težko popravljiva škoda, ki jo bo celo v celem desetletju zelo težko popraviti. Seveda je svoj delež prispeval splet okoliščin, ko se je zgodila prodaja deleža največjega lokalnega zaposlovalca tujemu skladu, a to se je zgodilo šele v letu 2016. A tudi te delnice je nekdo prodal, kaj a ne? In celo v lasti domačinov so bile.

»Naš svet se pa vrti
Če si ali pa te ni
Vedno eni zgoraj so
In drugi pod zemljo.«

(https://www.youtube.com/watch?v=uGbuVO8Fo9Y)

 

Največji delež stagnacije razvoja občine in posledično drastičnega upada prebivalcev, pa je pripisati delovanju občine brez začrtane razvojne vizije, kar je pogojevalo tudi temu primerna investicijska vlaganja v infrastrukturo in razvoj.

 

»Ni ga izlepa trga na Slovenskem bolj prebujenega, kakor je Muhobor.

Celo svojega brivca ima, gospoda Krunoslava Batiča: krasen človek, kadar tako v čaru smelih svojih brk in podjetne svoje frizure sloni v durih brivnice in ga obseva zahajajoče sonce, pri nogah pa mu važno sedi slikoviti koder Hedervary! — …………….

Ali Batič in Hedervary nista vse!

Muhobor ima tudi mlekarno in ima dve stranki: ena je za mlekarno, druga, ki jo ne ve se iz kakih vzrokov zmerjajo liberalno, je zoper mlekarno.«

(Fran Milčinski; Muhoborci  (Domorodna povest))

 

In da kar takoj razčistimo zimzeleni priročni pojasnilni izgovor, » da se ni moglo narediti nič, ker občinski svet nagaja«.

V mandatu 2010-2014 je bilo v občinskem svetu 14 članov in  najmanj 9 članska večina občinskega sveta je bila županu zagotovljena. In enako je bilo v mandatu 2014 -2018.

 

»Zadnji čas sili še tretja stranka na dan: pristaši so ji mladi ljudje, ki se hrupno pozdravljajo: »Na zdar!« — pozimi nosijo polhovke, njih ostali program pa je še tajen; sklad zbirajo za skupne večerje in njih disciplina je vzorna. Pa to ni posebno važno!«

(Fran Milčinski; Muhoborci  (Domorodna povest))

 

In kaj se je v 8 letih zgodilo?

Zelo malo.

Športna dvorana (ki bi jo, mimogrede,  v letu 2011 zgradili za dobra 2 mio EUR) v vseh 8 letih ni bila zgrajena.

Čistilna naprava v Starem trgu ni bila nadgrajena.

Oskrba z vodo je še vedno neustrezna.

Za starejše je še vedno neustrezno poskrbljeno. Domu na Ogradah, za katerega je bil sprejet (glede na nepopolne informacije občinskemu svetu) sklep na občinskem svetu že v letu 2017, se ni namenilo ustrezne pozornosti in se ni že v letu 2017 sklicalo zbora občanov in se preverilo večinske volje občanov Ograd ali poiskalo ustrezne druge lokacije, zato do realizacije ni prišlo.

Medgen center je bil odprt z velikim pompom in dokler je bil evropski denar za delovanje, je deloval. Sedaj pa dejavnost, ob pomanjkanju denarja, ugaša.

 Aja, pa očitno je ta »zelo malo« zadostoval in volivci so verjeli obljubam, izgovorom in jadikovanju, in ta župan  je bil  ponovno izvoljen.

 

»Ali koliko je drugih, resnično znamenitih znamenitosti v Muhoboru!

Vzemimo le požarno brambo! Načelnik ji je mizar Rapè: najlepšo ima čelado, najlepši meč izmed vseh vrlih gasilcev, kar jih je v deželni zvezi…………………

In potem cestna razsvetljava: tudi z njo se ponaša Muhobor! Petrolejska je sicer in gori le v nočeh, ko pratika ne kaže meseca, ali — tukaj je in vredna, da se omeni. Kadar v pratiki sveti luna, razsvetljave ne nažgo in naj je noč še tako temna. V takih temnih nočeh si pomagajo tržani z ročnimi svetilkami, da najdejo skozi vijugaste in bregovite, z drvmi, vozmi in drugo šaro zastavljene ulice v gostilno in zopet domov. Saj stvar bi se dala z majhnimi stroški preurediti tako, da bi za razsvetljavo ne bil merodajen mesec v pratiki, ampak oni na nebu. Ali Muhoborci niso le prebujeni, Muhoborci so tudi zavedni; oprezno čuvajo svoje pravice in nič kaj radi ne opuščajo starih, častitljivih običajev.«

(Fran Milčinski; Muhoborci  (Domorodna povest))

 

Pa že takrat so se, preko upadanja števila prebivalcev občine - državljanov RS,  začeli kazati trendi demografskega in  razvojnega  nazadovanja, čeprav pravi demografski alarm v celi državi precej zvoni  šele sedaj.

Na dan 1.1. 2015 pa je prebivalcev občine le še 3866,

od tega 3526 državljanov in 340 tujih državljanov.

Na dan 1.1. 2019 pa je prebivalcev v občini le še 3744,

od tega 3417 državljanov in 327 tujih državljanov.

 

V mandatu 2018 – 2022 pa se je število članov, na predlog tega istega župana, ki ga je izglasoval 14 članski občinski svet prejšnjega mandata, z 10 ZA in 4 PROTI, znižalo na 7 članov.

 

In tu se je sedaj dokončno potrdilo, da je vodenje občine neustrezno, razvojne vizije ni, komunikacija z občinskim svetom in nadzornim odborom ni primerna, besede so zelo različne od dejanj in demokratični dialog, v smislu odprtosti vseh udeležencev brez, da se eden oklepa le svojega mnenja ali prepričanja, ker želi ohraniti status quo in ne želi nobene spremembe svoje ideje, dialog preprosto ni mogoč. In ni presenečenje, da člani občinskega sveta brez premisleka, pojasnil in ustreznih prilagoditev, brezumno ne potrjujejo kar vsega po vrsti, kar si župan zamisli in minimalno pojasni.

 

»Tako so si ohranili še marsikako dragoceno svetinjo izza dobe pradedov. Npr. praženje snega. Ko prične toplejše sonce oznanjati bližajočo se vigred, tačas gredo Muhoborci in razkopljejo in postrgajo po tesnih osojnih ulicah, iz temnih kotov in iz mrzlih dvorišč stari umazani sneg in led in ga zvozijo na glavni trg. Tam ga lepo in rahlo razlože po sto let starem tlaku iz okroglih kamnov, kakor se razloži lan po tratini, da je deležen koristne sončne gorkote.

Tako pražijo sneg. Lahko bi ga z isto potjo in z manjšim delom odkidali kar v Žabji potok, ki čisto pri rokah teče tik ob glavnem trgu, ali praženje snega je že prastara navada in če bi kdo vstal zoper njo, nemara bi padli po njem, kakor da jim skruni sveto vero očetov. Taki so Muhoborci!«

(Fran Milčinski; Muhoborci  (Domorodna povest))

 

In kaj je rezultat konec mandata 2018- 2022?

Enako kot konec mandata 2010-2014 in 2014-2018, ko je imel župan v celoti (brez dodatnih pojasnil ali prilagoditev predlogov), zagotovljeno brezkompromisno večino z (vedno) najmanj 9 glasovi od skupnih 14 glasov.

Zelo malo!

 

»Samoraslost se jim pozna tudi v jeziku. Naglašajo, kakor da bi se kregali. In lepe, krepke izraze imajo. Nogam pravijo »bedresa«, prstom »parklji«, lasem »griva«. ……………………………………

Ob posebno svečanih prilikah jedo koštruna v omaki. — Vobče so pošteni, krotki ljudje. Tudi revnejši del trškega prebivalstva greši redkokdaj zoper postave; tu pa tam se zmakne kaka zeljnata glava ali kak dežnik — to je vse!«

(Fran Milčinski; Muhoborci  (Domorodna povest))

 

Športna dvorana (ki bi jo, mimogrede, v letu 2011 zgradili za dobra 2 mio EUR, v letu 2014 in 2018 pa je bila obljuba tudi del volilne kampanje) v vseh 12 letih ni bila zgrajena.

Nogometno igrišče z umetno travo, kljub večkratnim pozitivnim odločitvam za izgradnjo s strani občinskega sveta,  že od leta 2017, ni izdelano.

Športni park ob šoli propada.

Čistilna naprava v Pudobu je bila izbrisana iz plana, v Starem trgu pa potem ni bila nadgrajena in kanalizacija iz 4 vaši že tretje leto ni priklopljena.

Oskrba z vodo je še vedno neustrezna in glede vrtine v Kozariščah že najmanj 2 leti nimamo informacij o analizah, izdatnosti in ustreznosti, projekt priklopa iz vrtine na vodovod pa je tudi še v fazi fikcije.

Za starejše je še vedno neustrezno poskrbljeno in ni nikakršne vizije kaj še lahko organiziramo, da ljudje čim dlje oskrbljeni ostanejo na svojem domu.

O domu za starejše ali o viziji kako poskrbeti za vedno več starejših nad 65 let v naši občini, ni duha in ne sluha (naj omenim, da je občina zamudila tudi lanski razpis za sredstva za izgradnjo doma). 

Medgen center  bije zadnjo preživetveno bitko, saj se je črpanje sredstev iz naslova čezmejnega sodelovanja, končalo.

Glede investicije Lož-Podlož se bo še govorilo, saj je o tem izdal končno poročilo že nadzorni odbor, preiskujejo pa jo tudi pristojni organi.

Ko je NLB zaprla poslovalnico v Starem trgu, je občina kupila prostore te bivše banke (naj se pri tem omeni, da je nakup te stavbe župan brez dodatne obrazložitve, vključil v plan nakupov šele v drugem branju tj. v fazi sprejemanja predloga proračuna, namesto, da bi občina (če že ni nikakršne vizije kaj s tem početi) prepustila v odkup mladi zobozdravnici, ki je nameravala prostor kupiti in  v teh prostorih odpreti svojo ordinacijo – tako bi se lahko sprostili tudi prostori v ZD Stari trg in morebiti, da dograditev objekta za 500.000 EUR - ZP Stari trg, celo ne bi bila več potrebna. Nakup prostorov banke  je župan šele po realizaciji utemeljil s preselitvijo pošte v te prostore, sedaj pa je slišati, da si zelo prizadeva, da bi se v ta mali prostor preselili kar  uporabniki Medgen centra, skupaj s pisarnami Zavod Snežnik iz Loža.

Kulturni dom je dejansko potreben obnove (prioritetna in zelo nujna je obnova elekto - instalacij) in vse bi bilo lepo in prav, če se že pred tem ne bi sporekli s sosedi (kar se je menda sedaj »uredilo«), če se nebi to investicijo ocenilo na 1,2 mio EUR in če ne bi (kot gre neuradna informacija) sedaj ugotovili, da je menda problematična statika cele stavbe, ki predvidene celovite obnove zato ne bi zdržala.

In še veliko tega se lahko navede.

»Če mi kdaj hudo je
In bi najraje za zmeraj zaspal
Si rečem: Živeti lepo je
In vsake mi ure je žal!
Ko bom umrl, bo vseeno
Kaj o meni nekdo bo dejal
A upam, da bo rekel pošteno:
"Ni bil kaj prida, živet je pa znal!"«

(https://www.youtube.com/watch?v=uGbuVO8Fo9Y)

 

Pa tudi to se lahko navede, da je župan (najmanj na eni prireditvi) kot govornik razpredal, da »bi seveda on naredil veliko več, če se mu ne bi podstavljalo polen«. Naj ob tej priložnosti vprašam  (za prijatelja, ne zame!) , kaj pa so ta »polena«? A mogoče zakonodajo, ki jo je potrebno spoštovati in izvajati, sicer so velike težave in ostajajo zadeve nerealizirane?

 

»In pa zmerjajo se radi.

Zmerjanje je njih najslabša stran. Prišlo jim je v navado in spada v način njih govorice. Namesto »prijatelj« in »boter« si reko »kmetavz« (ponosni so, da so tržani) in »mulec«; pa si drug drugemu nič ne zamerijo.

Le pozimi se žene graščinskih gozdnih delavcev rade tožarijo.

…………………………….

Tožene razžalitve si seveda tik pred sodbo drug drugemu odpuste, da ni nič kazni; le priče morajo biti zaslišane in — plačane, za to jim gre. Sodnik v Lučah ni slep in vidi, kam pes leti, pa si misli: »Reveži so!« in jim z odprto roko nagraja »pot in zamudo«.«

(Fran Milčinski; Muhoborci  (Domorodna povest))

 

Kaj pa bi sploh rad naredil v mandatu 2018 - 2022, glede na »uspešnost« preteklih mandatov, v katerih je imel brez kakršnegakoli dodatnega pojasnjevanja svojih predlogov, zagotovljeno brezkompromisno večino z (vedno) najmanj 9 glasovi od skupnih 14 glasov, sedaj pa mora 5 članom občinskega sveta, ki gradiva preberejo in preučijo, zadeve pojasniti in bi moral svoje predloge in odločitve tudi prilagajati,  glede na večinsko sprejeto mnenje občinskega sveta?

 

»Zakaj pa ne! Saj gre iz državne blagajne in je tako silno prijetno blag biti in dobrodelen - iz tujega žepa!

Muhobor stoji na zgodovinskih tleh.

Okoli leta 33 pred našim štetjem je bil tod nekod ranjen slavni rimski triumvir Octavianus, poznejši cesar Augustus: oster kamen mu je bil priletel v nogo ali, kakor pravijo Muhoborci, v »bedresa«. V lučanju kamenja so se že od nekdaj odlikovali paglavci muhoborski. Oziroma Muhoborski z velikim »M«. ……………..Ako bi se smelo častivrednima rodoljuboma svetovati: zedinita naj se in žreb naj odloči! Srce nam ne bo izkrvavelo, naj zmaga mala začetnica ali velika, le da bo mir!«

(Fran Milčinski; Muhoborci  (Domorodna povest))

 

Ja, razumevanje kaj je to demokratični dialog, je zelo pomanjkljivo.

To niso »polena pod noge«, to je družbeni diskurz, ki se v svojem bistvu zelo razlikuje od avtokracije. Kdor tega ne razume ali ne upošteva, lahko svoje neuspehe pripiše le samemu sebi in svojemu karakterju.

 

»Časi so slabi, za kruh gre trda, draginja je taka, da jajce stane 12 vinarjev — skoraj bi kazalo človeku, da postane kura in leže jajca — pa se ukvarjaj s pravopisom, vsake kvatre novim, kakor da ni drugih skrbi! …………………

Torej muhoborski ali Muhoborski paglavci si laste slavo, da so njih mokronosi predniki cesarju Avgustu zalučali kamen v koleno. Na to njih junaštvo spominja v Muhoboru gostilna z napisom: »Pri šepavem Rimljanu«.

Pripomniti pa je, da si prisvajajo isti zgodovinski dogodek tudi sosedne Luče, sklicujoč se na svoje ime, in tudi v Lučah se šopiri na gostilni za sodnijo izzivajoči napis: »Pri pravem šepavem Rimljanu«; praga te gostilne ne prestopi noben zaveden Muhoborec.«

(Fran Milčinski; Muhoborci  (Domorodna povest))

 

Rezultat?

 

Na dan 1.1. 2022 pa je prebivalcev v občini le še 3624,

od tega 3285 državljanov in 339 tujih državljanov.

 

Bo to še vedno  zadostovalo, da se ne bo ponovno nasedlo na izgovore, jadikovanje in že večkrat (pred vsakimi volitvami) slišane obljube?

 

Če se bo nasedlo, se bojim, da bo naslednjič demografska slika občine:

 

»na dan 1.1. 2027 pokazala le še kakih 3424 prebivalcev,

od tega 3085 državljanov in 339 tujih državljanov«.

In tako naprej tja, do kakih 1500 prebivalcev, v ne tako daljni prihodnosti.

 

To je to – trenutna »vizija« prihodnosti. Brez olepševanja in temelječ na podatkih, ki jih ni moč zanikati ali »obračati« kot komu paše.

Ali  se to hoče, pa naj se vpraša vsak sam.

 

»Leta 1584 so blizu do sem pridivjali Turki. Podjetni Muhoborci so jim skrivaj poslali odposlanstvo s povabilom, naj jim pridejo zapalit hiše, ki so jih bili pravkar visoko nad vrednost zavarovali. ……………..

Ker Muhoborci niso imeli svojih vešal, so ponje pisali v Luče. Nevoščljivi Lučani pa, od nekdaj sovražni Muhoborcem, so jim oholo zavrnili prošnjo, češ vešala smo si napravili zase, za svoje otroke in za otrok otroke, ne pa za vas Muhoborce.

Ta odgovor je sila razkačil ves Muhobor,…………. .«

 (Fran Milčinski; Muhoborci  (Domorodna povest))

 

Pa ne gre opozarjati samo na slabe plati dela občine. Tudi kaj dobrega se zgodi in dogaja na naših tleh.

»Tudi usodepolno leto 1848 ni šlo brez dogodka mimo Muhobora. Tega leta je Kovačkova krava vrgla teleta s tremi glavami. Tele je zdaj v muzeju in Muhoborci ga kaj radi hodijo gledat, češ naše je!«

(Fran Milčinski; Muhoborci  (Domorodna povest))

 

Ob prehodu leta 2021 v leto 2022 smo bili , npr., deležni nekoliko več prazničnega vzdušja z novo in dodatno praznično okrasitvijo. No ja, za to je menda poskrbel Zavod Snežnik, a vseeno ….

 

Pa parket je bil v šolski telovadnici prenovljen in za to je bilo pridobljenih celo 2/3 nepovratnih sredstev. No ja, za to je menda, v sodelovanju s šolo, poskrbel en od članov športnega društva, 1/3 sredstev pa je primaknila kar sama šola iz svojih materialnih stroškov, a vseeno ….

 

»Leta 1876 je izbruhnil v Muhoboru ljut verski boj; župniku so ustavili bero, k maši in k svetim zakramentom so hodili v sosedno faro in niti blaženstva polnim besedam škofjega poslanca se ni posrečilo, zravnati globoki razdor. ………..«

(Fran Milčinski; Muhoborci  (Domorodna povest))

Pa most pred gradom Snežnik je bil prenovljen in razširjen in to je brez sodelovanja občine, sama  izvedla in plačala država, a vseeno ….

»Leta 1903 je bil za župana izvoljen gospod Božidar Kajca, posestnik in štacunar, mejnik lepše dobe in začetnik nezaslišane prebude v Muhoboru. Ko je on bil župan, se je na novo prebelila šola, postavil se je gasilni dom, vsadila se spominska lipa. Za njegovega županovanja je bilo, ko se je ustanovilo Olepševalno društvo, važno društvo, ki je koj v prvem letu svojega delovanja postavilo lično klop pod prej omenjeno spominsko lipo.«

(Fran Milčinski; Muhoborci  (Domorodna povest))

 

Pa cesta Stari trg-Loški potok je urejena in preplaščena, število kandelabrov ob njej pa bi nam zagotovo zavidali celo v Las Vegasu,  in to je izvedla in plača država in nekaj občina, a vseeno.

Je pa občina tudi nekaj »postavila«. Ličen čebelnjak, tisto lepo leseno hišico poleg nove ceste in  čistilne naprave v Starem trgu, za ca 15.000 eur, ki naj bi ga »uporabljala« osnovnošolska mladina. Ja to pa, roko na srce, je »delo« občine in teče že 2 leto, ko v tej hišici, razen »veselja na otvoritvi«, ni »čutiti« nikakršnega »življenja«.

 

»Kakor v zeleni lopi se je sedelo na tej klopi. Prišel je v Muhobor učenjak — ponočne metulje je lovil na med in luč, stanoval je v gradu, od daleč je bil, tri dele sveta je že videl — pa je rekel, da nikoder še ni naletel na tako orjaške koprive, kakor so se košatile okoli te klopi in se prijazno zgrinjale nadnjo.

In ko je postavilo to klop, Olepševalno društvo ni zadremalo na svojem uspehu, ampak, rastoč v svojih ciljih, le podvojilo svojo vnemo in soglasno in ob velikem navdušenju storilo načelni sklep, da se zgradi lična vremenska hišica, ki bo v kras in ponos vsemu trgu; izvršitev tega sklepa pa se je začasno odložila.«

(Fran Milčinski; Muhoborci  (Domorodna povest))

 

Mogoče bi se »vrvež povečal« vsaj s postavitvijo klopce za sprehajalce, če že »mora« vsaj še do volitev, ta lepi lesen objektek stati poleg centralne čistilne naprave.

 

»Muhobor je imel namreč občinskega slugo, ta občinski sluga je imel ženo, ta žena je imela na desni nogi otiščance, ki so jo k slabemu vremenu čuda skeleli, in kadar so jo skeleli, je mož vedel, da je treba vzeti dežni plašček, in kadar so ga takega videli tržani, so rekli: »Dež bo, občinski hlapec ima plašček!« in niso za svoje vsakdanje potrebe kar nič pogrešali vremenske hišice.

Zato so s takim navdušenjem sklenjeno zgradbo vremenske hišice lahko z mimo vestjo začasno odložili, zlasti — ker denarja zanjo itak niso imeli.«

(Fran Milčinski; Muhoborci  (Domorodna povest))

 

Pa obnova vodovodnega omrežja Viševek - Vrhnika – Žaga je bila obnovljena oz. na novo zgrajena. Nov vodovod je premera fi 300 in tolikšnega »fi-ja« vodovoda ni nikjer drugje na območju občine.

Občina Loška dolina je kot investitor v juniju 2019 objavila javni razpis za izgradnjo 1700 metrov dolgega vodovodnega cevovoda s premerom 300 mm (NL DN300), s katerim naj bi  nadomeščala obstoječi cevovod PVC DN315. Za izvedbo del je bilo izbrano podjetje Godina d.o.o.

Javni razpis za izvedbo del je bil objavljen brez  projektne dokumentacije in gradbenega dovoljenja, saj  gre po mnenju  investitorja za vzdrževalna dela v javno korist, za katera po 5. členu Gradbenega zakona ne potrebuje gradbenega dovoljenja. Takrat je JP Komunala Cerknica celo ugotovila, da se  vodovodni cevovod ne gradi po pravilih stroke in da se celo gradi napačno. Cevovod ima namreč premajhen padec, kar pomeni, da JP  Komunala Cerknica ne bo mogla cevovoda ustrezno spirati, v cevovodu se bodo nabirale usedline,  kar bo povečalo možnost bakterijskih okužb  vode. Kot upravljalcu vodovodnega sistema bo takšno stanje onemogočalo ustrezno upravljanje in zagotavljanje zdravstveno neoporečne pitne vode.  Tudi UE Cerknica je že v 2019 podala mnenje, da sprememba trase objekta ne more pomeniti vzdrževalnih del v skladu s 5. členom Gradbenega zakona in da bi se gradnja vodovoda lahko začela zgolj na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja in prijave začetka gradnje. V mnenju so tudi zapisali, da gre pri gradnji za lokalni vodovod za pitno vodo med premerom 80 mm in do premera 500mm, za kar je potrebno v skladu z Uredbo o razvrščanju objektov pridobiti gradbeno dovoljenje za gradnjo manj zahtevnega objekta. 

Gradnja vodovoda med Viševkom in Žago je bila potem predmet inšpekcijskega nadzora, ker naj bi občina vodovod gradila brez ustrezne dokumentacije in je bila gradnja na nekaterih mestih nelegalna, kar je v inšpekcijski odločbi marca 2022 povedal tudi gradbeni inšpektor. Sporni so bili deli, na katerih novi vodovod ni potekal po trasi starega in je po zakonodaji tam šlo za novogradnjo, za kar bi potrebovali gradbeno dovoljenje.

Nikakor pa ne moremo mimo »ceste bratstva i jedinstva« Lož-Podlož in vodovoda na te isti relaciji. . Končnega poročila nadzornega odbora, ki ga župan že od  4. 5. 2022 »še ni uspel« objaviti na spletni strani, pove , da je bil prvi DIIP Obnova vodovoda in razširitev ceste Lož-Podlož- celotna investicijska vrednost v višini 751.500,00 EUR v tekočih cenah-izračun na predračunu december 2013, in investicija bi bila lahko realizirana že v letu 2014. Pa ni bila.

A kdo vpraša zakaj?

A si vaščani Podloža niso že v letu 2013/14 »zaslužili« novega vodovoda in širše ceste?

 

Če izpustim že večkrat napisana dejstva o raznih poročilih in drugih dokumentih, ki jih je obravnaval nadzorni odbor, je pomembno ponovno napisati, da je bilo dne 13. 7. 2021 objavljeno javno naročilo in prispeli sta dve (2) ponudbi: 1. CPK v višini 951.467,63 EUR z DDV  in 2. Hidrotehnik in Godina (skupna ponudba) v višini 1.806.334,98 EUR z DDV. V postopku ocenjevanja ponudb družba Tringrad nova ugotavlja, da je CPK podal neobičajno nizko ponudbo ter predlaga, da naj občina pridobi dodatne podatke o vodovodnem materialu.

»Po izvedeni primerjavi ponudbenih cen obeh ponudnikov, se je glede na izkušnje pri podobnih investicijah in zaradi nizke cene ponudbene cene prvega najugodnejšega ponudnika napram drugemu najugodnejšemu ponudniku, pri občini pojavil dvom, da je najugodnejši ponudnik v svoji ponudbi ponudil vodovodni material, skladno s«:

- PZI projektno dokumentacijo

- Tehničnim pravilnikom za projektiranje, tehnično izvedbo in uporabo javnega vodovodnega sistema na območju občin Cerknica in Loška dolina

- Veljavnim standardom SIST EN 545:2011.«

 

Občina dne  20. 9. 2021 sprejme Odločitev o oddaji javnega naročila, in sicer predmetno naročilo odda družbi Hidrotehnik, d.o.o. in Godina, d.o.o. kot najugodnejšemu ponudniku, katere ponudba je bila kar za 854.867,35 EUR višja od ponudbe CPK. Ob tem velja opozoriti, da je bilo v proračunu zagotovljeno le 1.126.000 EUR z DDV. Vsekakor pa lahko ob tem ugotovimo, da je ena od kršitev občine, ker »prejeta ponudba, ki je presegala načrtovana sredstva v proračunu občine, ni bila izločena kot nedopustna« (priporočam ogled poročila Računskega sodišča z dne 6. 7. 2022, št. 324-1/2021/32, v podobnem primeru) in razpis ni bil ponovljen. Župan je kar podpisal pogodbo v višini 1.806.334,98 EUR – ta znesek je naveden v sklepu o izboru izvajalca, čeprav je imel potrjenih le 1.126.000 EUR. Po podpisu pogodbe »se je« kar spreminjala trasa vodovoda, pa cesta je bila enkrat 3 m , drugič 6 m, tretjič 4,5 m itd. Da o različnih dolžinah vodovoda in ceste, ki smo jih vsakokrat znova zasledili, niti ne govorim. Lastniška zemljišča tudi niso bila urejena, pa enkrat je bilo »potrebno spomeniško varstvo«, potem kar naenkrat ne več.

Vsekakor pa je zanimiva izjava župana, ki je napisana na 15 strani Končnega poročila nadzornega odbora, ko je nadziral investicijo Viševek -Žaga.

Župan je izjavil naslednje:

»V zvezi uporabe Tehničnega pravilnika za projektiranje, tehnično izvedbo in uporabo javnega vodovodnega sistema na območju občin Cerknica in Loška dolina pove, da so vsi fazonski kosi (elementi) kompatibilni z vgrajenimi cevmi, zato to le te ni potrebno nabavljati od istega proizvajalca kot to zahteva tehnični pravilnik, ki je v tem delu zanj sporen in pomeni kršitev konkurenčne klavzule.«

 

A veste kaj piše v Tehničnem pravilniku za projektiranje, tehnično izvedbo in uporabo javnega vodovodnega sistema na območju občin Cerknica in Loška dolina (najdete ga na spletu)?  

Da ga je v soglasju z županoma občin Cerknica in Loška dolina, sprejel direktor Komunale dne 1.7.2014. Pod pravilnik pa so se 1.8.2014 podpisali župan Cerknice, župan Loške doline in direktor Komunale.

Sedaj, po 8 letih, pa je ta isti pravilnik za župana Občine Loška dolina kar naenkrat »sporen in pomeni kršitev konkurenčne klavzule«? Kaj pa je počel teh preteklih 8 let?

Pa še nekaj vprašanje se mi zastavlja.

A je ta »spornost in kršitev konkurenčne klavzule« veljala tudi pri razpisu Lož – Podlož?

 

Zakaj pa se je pri občini pojavil dvom ali  je najugodnejši ponudnik v svoji ponudbi ponudil vodovodni material, skladno s Tehničnim pravilnikom za projektiranje, tehnično izvedbo in uporabo javnega vodovodnega sistema na območju občin Cerknica in Loška dolina, če sedaj župan zatrjuje, da je ta isti pravilnik »ravno v  tem delu zanj sporen in pomeni kršitev konkurenčne klavzule????

 

A je župan Občine Loška dolina pred podpisom v letu 2014, sploh prebral tehnični pravilnik, ki ga je sopodpisal in pravilniku oporekal?

Kako to, da je po 8 letih, ko je s podpisom soglašal s pravilnikom, ta pravilnik kar naenkrat »sporen«?

 

Skratka, …. saj ne vem kaj naj naj to županovo izjavo sploh povem,

da bi bilo spoštljivo, tolerantno in »povezujoče«.

 

Vse skupaj je postalo že ……..  če sem skrajno vljudna, »nerazumljivo in kaotično«.

 

Tak je bil torej Muhobor, taka njegova slavna zgodovina, taka njegova zgledna sedanjost. Vse je bilo v najlepšem, slehernega pravnega rodoljuba z iskrenim veseljem navdajajočem redu. Le ene same stvari je nedostajalo Muhoboru, da ni stal na vrhuncu: sodnije, te ni bilo v Muhoboru!

(Fran Milčinski; Muhoborci  (Domorodna povest))

 

No, pa smo prišli do konca domorodne povesti – Muhoborci, ki jo je napisal Fran Milčinski (psevdonim Fridolin Žolna), slovenski pravnik, pisatelj in dramatik, rojen 3. decembra 1867 v Ložu in umrl 28. oktobra 1932 v Ljubljani.

 

Ni pa še konca »lokalne zgodbe«, saj se vedno znova kaže kaj je res in kaj ne.

Da so vsi lastniki zemljišč ob cesti Lož-Podlož podali soglasja, da se »zahvalalepa« gradi na njihovi zemlji, že ni res.

 

Če želite »fizično potrditev«, da je bilo to zatrjevanje LAŽ, ste jo »na kraju samem« dobili 24. 8. 2022, ko je en od lastnikov (ki je dela na svoji zemlji predhodno dovolil le ob pogoju, da občina odmero zemljišča in plačilo, izvede do pričetka asfaltiranja ceste), pred začetkom asfaltiranja po njegovi zemlji, zaprl cesto in tako zaustavil asfaltiranje ter tako prisilil predstavnike občine, da so začeli vsaj pogovore.

 

Zelo smelo pa se bere tudi zapis »vidovitega« uslužbenca občinske uprave v julijski številki glasila Obrh, ki se glasi:

»Vsa dela bodo zaključena v septembru, ocenjeni znesek gradnje investicije pa znaša skupaj z davkom 1.580.000 EUR.«

 

Še ne dolgo nazaj, na seji občinskega sveta v juniju 2022, pa smo poslušali zatrjevanja, da je končni znesek, glede na razmere, zelo vprašljiv in bo verjetno še višji.

 

Pa še nekaj velja omeniti:

 – v razpisu in oddaji posla izvajalcu, je bila navedena širina ceste 6 m (če se jo potem zoža na 4,5 m je logično, da je znesek nižji),

- v razpisu je bila trasa vodovoda drugje (če se šele potem ugotavlja, da trasa ni pravilna-je krajša-je znesek nižji),

- ironija -občina je plačala tudi pravilno pripravo dokumentacije (kar je vključevalo tudi ogled na terenu).

 

Nadzorni odbor je na to temo ugotovil, da »se postavlja vprašanje ali je bil dejanski ogled na terenu sploh opravljen, in na podlagi česa so uslužbenci občine podjetju to plačali«, saj nadzornemu odboru , tudi na poziv, niso predložili dokumentacije, ki bi dokazovala, da se je izvajalec pregled terena dejansko opravil, kar je pogoj za pravilnost pripravljene dokumentacije.

Je pa res, da ima nadzorni odbor pristojnost nadzorovati le finančne in druge listine, ki nastajajo ob porabi sredstev – to pomeni, da lahko pregledujejo le že realizirane naloge, ki so imele vpliv na porabo denarja, ne pa planov za »v naprej«. 

Zato se bo s celotno realizacijo investicije lahko ukvarjal šele naslednji nadzorni odbor.

 

Kakšne bodo ugotovitve?

 

Pustimo se presenetiti. Vsekakor bomo odgovore dobili v naslednjem mandatu.

 

 

»Prebivalci slavnega trga Muhobor so ponosni,

narodnozavedni ljudje, ki se radi držijo svojih ustaljenih poti.

Ponosnemu Muhoborcu nič ne prinese toliko veselja kot to,

če v kozji rog užene sosednjega Lučana ali Lučanko.

V kratkih zgodbah o Muhoborcih je Milčinski nazorno

prikazal tiste dele slovenskega nacionalnega značaja,

ki so največkrat izpostavljeni smešenju,

pa v njih pravzaprav niti ni toliko smešnega.«

https://www.rtvslo.si/kultura/beremo/muhoborci/136372